Tiskane izdaje
Nekdaj je bilo čez mejo med Slovenijo in Hrvaško speljanih več železniških prog in je vozilo več vlakov, ljudje pa so jih uporabljali vsak dan. Trije slovenski in trije hrvaški obmejni zgodovinski arhivi na to opozarjajo z razstavo o nekdanjem življenju z vlaki. Razstava Z vlakom čez mejo/Vlakom preko granice je po prvi postavitvi maja v Državnem arhivu za Medžimurje v Štrigovi septembra letos stala v Zgodovinskem arhivu Celje, zdaj pa je na ogled v Zagrebu.
»Obredla bo še preostale sodelujoče arhive, morda pa jo postavimo še na kakšni opuščeni železniški postaji,« pravi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj. Batagelj je tudi vodil in usklajeval pripravo čezmejne razstave. Pripoveduje, kako je bila v Avstro-ogrski zgrajena Južna železnica med Dunajem in Trstom stičišče železniških prog, ki so iz nje rasle na vse strani. »Toda v zadnjih dveh desetletjih je bilo ukinjenih veliko vlakov, ki so vozili čez mejo, potniki pa so ostali prepuščeni lastni iznajdljivosti. Danes nekaterih prog železničarji sploh več ne vzdržujejo.«
Razstava Z vlakom čez mejo/Vlakom preko granice je plod sodelovanja arhivov iz Celja, Maribora, s Ptuja, iz Medžimurja, Varaždina in Zagreba. Stalno mesto bo imela v Celju. Njena kopija je že zdaj stalno razstavljena na celjski fakulteti za logistiko in je s tem v spodbudo in na voljo študentom, če bi si želeli pomen železnic bolj raziskati.
Projekt arhivov je drugo sodelovanje med Državnim arhivom v Varaždinu, Državnim arhivom v Zagrebu, Državnim arhivom za Medžimurje, Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom na Ptuju in Zgodovinskim arhivom Celje. Pred nekaj leti so skupaj pripravili razstavo Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji. Zdaj so se lotili zgodovine železnic v obmejnem pasu.
Črno-bele fotografije ponazarjajo minljivost
Na razstavi in v obširnem spremnem katalogu (izšel je v Celju) predstavljajo pet prog, ki prečkajo državno mejo na območju omenjenih arhivov, in Južno železnico, ki je bila temelj za gradnjo teh prog. Poleg Južne železnice so podrobneje predstavljene proge Pragersko–Ptuj–Čakovec–Kotoriba/Varaždin, Zidani Most–Zagreb–Sisek, Čakovec–Mursko Središče–Lendava, Krapina–Rogatec in Savski Marof–Kumrovec–Stranje.
Ta, ena izmed danes opuščenih prog, je predstavljena tudi s črno-belimi fotografijami Kruna Sudca, ki kažejo na minljivost in tematizirajo spremembe, ki so obmejno območje zaznamovale v minulih desetletjih. Železniške povezave prikazujejo kot pomemben dejavnik zgodovinskega medkulturnega povezovanja, hkrati pa opozarjajo na današnje zamejevanje obmejnega prostora. Prostora, ki je bil predvsem zaradi ljudi ob meji vseskozi zaznamovan z odličnimi odnosi.
Batagelj pravi, da želijo arhivi s pomočjo »železniškega« projekta tudi problematizirati današnji čas in vlogo železnic, ki niso več tako pomemben povezovalni dejavnik. »V zadnjem času se je sicer spet obnovilo nekaj neposrednih povezav, lani na primer proga Rogatec–Krapina, kar je gotovo dobra novica, ob tem pa si gre želeti, da bi povezave zaživele in bile tudi čez dan pogostejše, da bi vožnja z vlakom za ljudi ob meji postala samoumevna odločitev. Naši državi se nekako vse bolj zamejujeta. Toda arhivi svoje vloge dandanes ne vidimo le v ohranjanju preteklosti in obrambi nacionalnih interesov, temveč želimo biti odzivni na aktualne razmere v družbi ter po potrebi opozarjati nanje. Arhivi z obeh strani meje tako poleg strokovnega sodelovanja širimo pozitivno sporočilo tudi na polje medkulturnega dialoga in meddržavnega sodelovanja,« razlaga.
Na razstavi in v katalogu je predstavljena predvsem zgodovina vzpostavljanja železniških povezav prek meje. Najprej kot tehnična dediščina, obravnava pa tudi železničarje in potnike, ki so progam in življenju ob njih vtisnili neizbrisen pečat. Slike prikazujejo postaje, mostove, lokomotive, vlake, vozne rede ter dogodke, kot so gneča na peronih, železniške nesreče, železničarske pihalne godbe ali družabna srečanja železničarjev.
Arhivarjem z obeh strani meje so razstavo pomagali pripraviti člani Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, ki so posodili več zanimivih eksponatov. Po tistem, ko je septembra razstavo v Celju odprla hrvaška veleposlanica v Sloveniji Vesna Terzić, so člani društva v Celju za javnost organizirali tudi oglede zanimivih obnovljenih tehničnih objektov v neposredni bližini celjskega arhiva – vodne postaje in kretniške postavljalnice.
