Z vodjo Centra za kreativnost Anjo Zorko

Kaj je Center za kreativnost?

Je interdisciplinarna platforma, ki je začela delovati novembra 2017 in bo do leta 2022 povezovala kreativce, podjetnike in raziskovalce iz oblikovanja, arhitekture, umetnosti, kulturne dediščine, informacijske tehnologije in z drugih področij kulturnega in kreativnega sektorja. Deloval bo pod okriljem MAO.

Program centra gradijo na šestih vsebinskih sklopih: 1. razvoju novih izdelkov in storitev, 2. izobraževanju in mentorstvu, 3. mreženju, 4. raziskavah in analizah, 5. spletni platformi in digitalizaciji ter 6. promociji in komunikaciji.

Zakaj ga potrebujemo?

Raziskave kažejo, da je področje kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) lahko izrazito spodbudno za družbeno-ekonomski razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Tudi evropski KKS je iz globalne gospodarske recesije med letoma 2008 in 2014 izplaval razmeroma neprizadeto.

Po Evropi so se tako v zadnjih dveh desetletjih začeli odpirati številni nacionalni in regionalni centri kreativnosti. Vse več je tudi evropskih sredstev in razpisov, namenjenih povezovanju med kreativnim sektorjem, gospodarstvom in drugimi področji, prav zaradi spodbujanja najrazličnejših inovacij. Po raziskavi evropske komisije iz leta 2015 o aktivnosti podjetij v EU glede inovacij (anketirani vzorec je zajel okrog 500 podjetij v Sloveniji) v kar 45 odstotkih slovenskih podjetjih oblikovanja ne vključujejo v delovni proces.

 

Pri kom so se zgledovali?

Program smo zasnovali na podlagi večletnih domačih in mednarodnih izkušenj in sodelovanj MAO in potreb v našem prostoru. Eden od vzorov je bil Creative Industries Fund NL, nizozemski kulturni sklad za arhitekturo, oblikovanje in digitalno kulturo. Deluje od leta 2013, vsako leto razpolaga s približno 15 milijoni evrov in zaposluje 25 ljudi. Največji delež prispeva nizozemsko ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost, preostanek pa ministrstvo za zunanje zadeve ter ministrstvo za infrastrukturo in okolje. Vsako leto prejmejo približno 2000 prošenj, štipendirajo pa kakih 600 prosilcev, ki morajo ob prijavi pripraviti tudi proračun. Običajno zagotovijo le del sredstev projekta.

Prav na Nizozemskem, denimo, je vlada med letoma leta 2011 in 2016 za sektor KKS namenila kar 72,5 milijona evrov. Vlagajo v devet najbolj obetavnih inovativnih področij, med katerimi so tudi kreativne industrije. Tako so se poleg Creative Industries Fund NL razvile številne druge iniciative. Podobno je med drugim v Nemčiji, Estoniji in Avstriji.

Gradijo bogato podporno okolje in pri podpori KKS združujejo finančne vire z različnih področij – gospodarstva, tehnologije, izobraževanja, kulture, ministrstva za zunanje zadeve ...

Koliko denarja je na voljo?

Projekt je vreden slabih 11 milijonov evrov, sofinancirata ga Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Platformo Centra za kreativnost, vredno 5,6 milijona evrov, bo izvajal MAO, podporo v višini 5,3 milijona evrov pa bo z javnimi razpisi predvidoma razdeljeval Slovenski podjetniški sklad. Ta del je še v pripravi, vodi pa ga ministrstvo za kulturo. Več kot 65 odstotkov sredstev je namenjenih vzhodni regiji in 35 odstotkov zahodni, zato sta projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru.

Projekt je usklajen z razvojnimi strategijami Slovenije, med drugim z nacionalnim programom za kulturo 2014–2017 in je del strategije pametne specializacije RS, ki se usmerja k vzpostavitvi vrhunskega podjetniško-inovacijskega ekosistema.

Kakšne učinke si lahko obetamo?

S tem projektom želimo dokazati, da je KKS poleg mnogih nemerljivih učinkov tudi pomemben del družbenih in ekonomskih inovacij. Rezultati takšnih projektov so poslovno merljivi, povečujejo dodano vrednost, lahko so usmerjeni celo k reševanju družbenih problemov in prispevajo k napredku in blaginji.

Vsako leto bo tudi center izbral Ustvarjalni izziv, za katerega bo v sodelovanju z ustvarjalci z različnih področij iskal inovativne rešitve s pomembnim družbenim vplivom