Za izjemne kulturne dosežke ni izjemnih izplačil

Prešernova nagrada je najprestižnejše priznanje umetniku za njegovo vrhunsko delo in izjemni prispevek družbi. Po svetu nagrade poleg časti prinesejo tudi več ali manj denarja. Tudi v Sloveniji prinesejo denar, a vedno manj. Prešernov nagrajenec prejme 21.000 evrov in nagrajenec Prešernovega sklada 7000 evrov. Zneska nista obdavčena.

Nekoč so Prešernovim nagrajencem dali več denarja. Ko so izpolnili pogoje za starostno pokojnino po splošnih predpisih o pokojninskem zavarovanju, je bila ta lahko višja, kot bi jim pripadala glede na vplačane prispevke. Dobili so tako imenovane izjemne pokojnine, do katerih so bili upravičeni vsi posamezniki s posebnimi zaslugami, poleg umetnikov tudi vrhunski znanstveniki in športniki, a ti bolj načeloma, saj so jih večinoma dodeljevali kulturnikom.

Vladi ni do zakona

Posameznike so za izjemno pokojnino predlagala ministrstva za področja, na katerih so dosegli vrhunske uspehe, odločitev pa je sprejela vlada. Vlada je zadnjo izjemno pokojnino priznala leta 2009, zadnji kulturniki so jo prejeli leta 2008. Podelitve izjemnih pokojnin so bile ustavljene, dokler ne bo sprejet nov zakon o njih, ki ga še vedno ni. Nov zakon več ministrstev – za kulturo, izobraževanje, znanost in šport, finance, delo – pripravlja od leta 2004. Ministrstva so v tem času pripravila več predlogov, a vlada ni potrdila nobenega. Delovne skupine so predlagale različne oblike finančnih prispevkov za izjemne ljudi, tudi dosmrtno rento in dodatek k pokojnini.

Zdi se, da nobena vlada v več kot desetletju ni vedela, kako rešiti to vprašanje, zato se z njim raje ni ukvarjala in za povrhu prihranila proračunski denar.

Proračunski denar za izjemne pokojnine še vedno prejemajo tisti, ki jim jih je vlada dodelila pred letom 2009. Prejemnikov izjemnih pokojnin je 195, med temi je največ, 146, kulturnikov. Tem po starem in za zdaj edinem zakonu o izjemnih pokojninah razliko med pokojnino, ki bi jo prejeli glede na vplačane prispevke, ter izjemno pokojnino plačujejo iz proračuna Slovenije. Vlada je izjemno pokojnino dodelila le enemu znanstveniku, in to leta 1998. Od leta 1990 niso več dodeljevali izjemnih pokojnin za zasluge na političnem področju ali med NOB.

Tudi socialni korektiv

Znesek izjemne pokojnine je temeljil na oceni ministrstva, kako velik je bil posameznikov prispevek družbi. Prešernovemu nagrajencu za življenjsko delo je na primer pripadala najvišja zakonsko določena pokojnina v državi za polno delovno dobo. Najvišja izplačana izjemna starostna pokojnina je tako oktobra 2017 znašala 1809,48 evra. Nagrajenec Prešernovega sklada prejema 70 odstotkov tega zneska. Višina izjemne pokojnine poleg najvišje lahko znaša od najvišje do 60 odstotkov navzgor le-te. Da je med prejemniki izjemnih pokojnin največ kulturnikov, gre pripisati tudi temu, da je bilo vedno precej kulturnikov samozaposlenih in so si za pokojnino vplačevali nizke prispevke. Tako so te pokojnine tudi socialni korektiv. Kot socialni korektiv lahko minister za kulturo pomembnim upokojenim umetnikom, ki imajo nizke pokojnine, dodeli republiško priznavalnino, če zanjo sami zaprosijo. Republiška priznavalnina je enaka razliki med 790 evrov in višino umetnikove izplačevane pokojnine v Sloveniji in drugih državah. Ta čas prejema priznavalnino 196 upokojenih umetnikov, leta 2017 je bilo podeljenih 18.

Nedorečena merila

Zakon o podeljevanju in odmeri izjemnih pokojnin iz leta 1974 in prenovljen leta 1990 je zastarel, poleg tega je leta 2010 računsko sodišče ugotovilo, da so merila nedorečena in da ni zagotovljeno enakopravno obravnavanje vlog ljudi v enakem ali primerljivem položaju. Tako na primer najvišje izjemne pokojnine v nasprotju s kulturnikom ni mogel prejeti noben znanstvenik, temveč je lahko dobil največ 90 odstotkov tega zneska in najmanj 60 odstotkov. Merila za športnike pa je ministrstvo za šport določilo šele leta 2002. Najvišjo izjemno pokojnino je lahko dobil le športnik z olimpijsko medaljo, medtem ko je športnikom z medaljami s svetovnih in evropskih prvenstev ter Bloudkove nagrade in plakete pripadala pokojnina od 75 od 75 odstotkov navzgor najvišje možne pokojnine.

Postopkov vlada še ni obravnavala

Računsko sodišče je zmotilo tudi to, da so ministrstva predlagala za izjemne pokojnine le posameznike, ki so zanje zaprosili sami, niso pa na lastno pobudo obravnavala tudi drugih vlog za kandidate, ki so v enakem ali podobnem položaju. Opozorilo je tudi, da vlada s tem, ko ne odloča o novih prejemnikih izjemnih pokojnin, posameznike obravnava neenakopravno v primerjavi s tistimi pred tem.

Dokler ne bo sprejeta nova ureditev, tudi ne bo novih prejemnikov, čeprav naj bi obstoječ zakon, dokler ni novega, še veljal. Prav zato je ministrstvo za kulturo po zakonu že nekajkrat začelo postopke za dodelitev izjemne pokojnine posameznikom, vendar jih vlada ni obravnavala.

Športniki že po novem zakonu

Je pa od oktobra 2017 bolje nekaterim vrhunskim športnikom, ki lahko uveljavljajo pravico do dodatka k pokojnini. Nekdanji športniki to pravico lahko uveljavljajo zato, ker je predlog zakona vložila v državni zbor skupina poslancev, državni zbor pa ga je potrdil. Upravičenci do dodatka so državljani Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino po splošnih predpisih in so s športnimi dosežki trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu Slovenije. Dodatek lahko dobijo vrhunski športniki, dobitniki olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci, ali športniki, dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek. Dodatke bodo izplačevali iz državnega proračuna in ne iz pokojninske blagajne. Na Zpizu so nam povedali, da so na podlagi tega zakona že prejeli nekaj zahtev za izplačilo dodatka pokojnini, ki so jih začeli izplačevati v tem mesecu.

Na ministrstvih za kulturo in izobraževanje si prizadevajo, da bi primerljivo uredili tudi dodatke na področju kulture, raziskovanja in znanosti.