Zaradi nevrnjenih knjig tudi več tisoč evrov dolga

Večina knjižnic ne odpisuje več dolgov in ima najete izterjevalce. Inovativni načini kraj knjižničnega gradiva.

Objavljeno
01. januar 2015 20.45
Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, 11. decembra 2013.
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – Osrednja knjižnica Celje je po več letih opravila inventuro in morala zaradi zastaranja odpisati kar 21.000 evrov neplačanih zamudnin, ki so za knjižnice pomemben vir za nakup novih knjig. Z neporavnanjem zamudnin imajo težave tudi druge knjižnice v državi. Medtem ko se nekatere zadovoljijo že s tem, da dobijo nazaj knjige, druge zahtevajo zamudnino tudi za več let nazaj.

Rekorder je celjski knjižnici dolgoval 2500 evrov. Direktorica Osrednje knjižnice Celje (OKC) Polona Rifelj pravi, da nekaj sto evrov dolga ni nič posebnega, hitro se nabere, še posebej če ima član doma več gradiva. Pri neknjižnem gradivu, filmih in glasbi, je zamudnina že v osnovi dražja.

Če so v OKC pred časom odpisali dolgove zaradi zamudnin enkrat na leto, zdaj ni več tako. »Možnosti, da člani pravočasno prinesejo knjigo nazaj, je veliko. Dobijo sms, elektronsko pošto, izposojo lahko podaljšajo prek spleta, za eno knjigo tudi enajstkrat. A izkaže se, da vedno eni in isti zamujajo pri vračilu gradiva,« pravi Rifljeva. Tudi zato so se odločili, da ne bodo več popuščali in bodo zahtevali ne le vračilo gradiva, ampak tudi vse zamudnine. V ta namen so letos izbrali zunanjega partnerja za izterjavo, ki jo začnejo proti vsem, ki po enem letu še niso vrnili gradiva oziroma so gradivo vrnili, a niso poravnali terjatev. Kot pravi direktorica, so v zelo redkih primerih uporabili tudi že izvršbo, ki pa je za zdaj skrajni ukrep.

NUK še pozna amnestijo

O tožbah in izvršbah proti tistim, ki dolgov ne poravnajo dalj časa, za prihodnje leto razmišljajo tudi v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL). Direktorica Jelka Gazvoda pravi, da večina dolga ne nastane le iz zamudnin in zaradi nevrnjenega gradiva, ampak tudi od neplačanih članarin. Zamudnino obračunavajo do največ 60 dni po izteku roka izposoje, tako da je najvišje možno plačilo 15 evrov za enoto knjižnega gradiva in 36 evrov za neknjižno gradivo. Zamudnine so seveda višje, če ima član doma več enot gradiva.

Če si splošne knjižnice vse bolj prizadevajo, da bi dolg dobile poplačan, pa v Narodni in univerzitetni knjižnici vsako leto zamudnikom omogočijo, da gradivo vrnejo brez plačila zamudnine in stroškov opominjanja. Letos je amnestijo izkoristilo osem uporabnikov, ki so vrnili 16 enot knjižničnega gradiva, vendar zamude niso bile velike, tako da je NUK odpisal manj kot 200 evrov dolga. Tudi sicer si v NUK najbolj prizadevajo, da dobijo nazaj gradivo, kot odgovarja Silvester Videtič: »Gradivo, ki ga dolgujejo uporabniki, poskušamo dobiti s pozivi k vračilu, če ta ne zaležejo, pa dolžnika in dolg predamo podjetju za izterjavo.« Zamudnina pri dolžniku ostane vpisana, in dokler je ne poravna, ne more uporabljati storitev NUK.

Kje so knjige?

NUK ne more odpisati nevrnjenega gradiva, sploh če gre za sloveniko, torej temeljno nacionalno zbirko. Prav na tem področju se je podjetje za izterjavo izkazalo, saj odkar ga imajo, dobijo precej več gradiva vrnjenega. Še vedno se zgodi, da uporabniki knjigo izgubijo oziroma se kakšna kje založi. »Umanjkanje knjig, predvsem slovenike, pomeni veliko škodo za sedanje in prihodnje rodove,« opozarja Videtič.

Splošne knjižnice imajo več težav s krajami knjig, saj so te prosto dostopne. V MKL so lani našteli tisoč odtujenih knjig od 1,6 milijona enot. Gazvoda pravi, da število odtujenih knjig ni visoko, a pomeni tako materialno škodo kot škodo uporabnikom, ker do knjig ne morejo več priti, zlasti če gradiva ni mogoče nadomestiti z novim. Da bi bilo tega čim manj, imajo varovalne sisteme.

Imajo jih tudi v celjski knjižnici, vendar očitno niso dovolj učinkoviti. Kot pravi Rifljeva, so na stranišču že večkrat našli strgane ovitke knjig in kode, kar pomeni, da pri odhodu uporabnika z ukradeno knjigo nič ne piska. Veliko ovitkov devedejev in cedejev je praznih, vsebino so odnesli nepridipravi. V Celju, kjer ima knjižnica okoli 370.000 enot, so samo v zadnjih treh mesecih ostali brez 300 knjižničnih enot. Najbolj mikavne so otroške knjige, noge jih je dobilo kar 57, največ ukradenega, 62 enot, pa je bilo z glasbenega in filmskega oddelka. Rifljeva dodaja, da se število kraj na tem oddelku takoj poveča, ko kupijo nove filme.