Tiskane izdaje
Minimalna korekcija Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi ali temeljita prenova kulturnega modela – takole vprašalno je bila zastavljena edina vsebinska točka 6. seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Metod Pevec.
Ob začetku seanse je Pevec namignil, da seja s tako vsebino ni »politična instalacija«, ampak je bila zapisana v program dela sveta, kot maksimalni domet pa bi seveda bilo sedmim svetnikom najlepše slišati prepričljive odgovore na zastavljeno vprašanje.
Siceršnji kontekst odločanja o načinu predelovanja oziroma popravljanja zdajšnjega Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (Zujik) je predsednik sveta zastavil z ugotovitvijo, da branje poročila o uresničevanju nacionalnega programa za kulturo kaže, da se ministrstvo v zdajšnji sestavi z nekaterimi ukrepi oddaljuje od načel NPK 2014–2017 in bi bilo odlično slišati, zakaj se to dogaja. Jasnega odgovora ni dobil.
Še bolj je kontekst orisala ugotovitev, da se je zainteresirana javnost v mandatih zadnjih dveh ministrov, pristojnih za kulturo, ob naštevanju pomanjkljivosti strateških kulturnih usmeritev naposlušala argumentov za vzpostavitev novega kulturnega modela, zdaj pa se izkazuje, da kakršna koli sprememba morda sploh ni potrebna.
S tem se vsi ne strinjajo, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo dr. Dragan Matić je na seji opozoril, da ima vladna stranka SMC nov kulturni model na pomembnem mestu v programu, navrgel je ugotovitev, da je zdajšnje stanje slabo in da se le slabša.
Pogled z druge strani je torej drugačen: dve skupini, ki sta na pobudo bivših ministrov za kulturo pripravili popolnoma nova koncepta kulturne organiziranosti, ponujata tako rekoč narejena zakona, napisali sta ju tako imenovani dialoški skupini, SRČ (imenovana po priimkih dr. Boruta Smrekarja, Mitje Rotovnika in dr. Vesne Čopič) in skupina, v kateri je nekdanji državni sekretar, zdaj direktor Centra urbane kulture Kino Šiška Simon Kardum. Med obema skupinama, smo slišali, poteka celo usklajevanje, tako da bi manj poučeni opazovalec lahko sklepal, da bi do zakona, če bi bila politična in siceršnja volja dovoljšnja, lahko prišli v trenutku.
Matić je dodal, da so v obeh skupinah poznavalci sistemskih in strateških rešitev, zato je njihovo gradivo dragoceno, kulturni model pa je treba nenazadnje spremeniti že zato, ker zdajšnji povzroča napetosti med deležniki v kulturi in je torej sam generator problemov.
O noveli, ki jo predlaga ministrstvo, je Matič dodal, da bi krovni zakon o kulturi moral rešiti zagate več različnih področij, a namesto da bi se tega lotil, novela popravlja le specifične, a obrobne drobce problematike. Spremembe so nujne, se je strinjal Matić, vendar pa je nujna še večja prenova! Predlagane spremembe so po njegovem mnenju daleč od sistemskega pristopa, iz njih tudi ni videti jasne splošne usmeritve tukajšnje kulturne politike.
Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar je včeraj zaradi udeležbe na preloženi seji vlade nadomeščal državni sekretar Tone Peršak, na Pevčeva uvodna vprašanja pa je odgovoril, da se skoraj vsaka nova garnitura na ministrstvu za kulturo ukvarja z istimi vprašanji, ali je namreč potrebna velika reforma ali bi zadostovali le popravki zakonodaje. Da je zakonodaja potrebna generalne spremembe – vsaj Zujik, zakon o medijih in zakon o RTV – je marsikomu jasno, je dodal Peršak.
Še pred predstavitvijo dveh novih konceptov reguliranja tukajšnje kulture, je na seji NSK izbruhnila tematika, ki očitno sproža razburjenje na različnih koncih: gre seveda za problematiko samozaposlenih, o katerih statusu imata tako SRČ kot Kardumova skupina različne predloge rešitev.
Samozaposlenim, od katerih je po besedah Andreja Srakarja, predsednika društva Asociacija trideset odstotkov pod pragom revščine, bi se učinek predlaganih sprememb (predvsem novega člena 82. b, ki pravi Samozaposleni v kulturi, ki na podlagi pogodbe opravlja delo za naročnika, ki se financira iz javnih sredstev, ima pravico do plačila, ki ne sme biti nižje od najnižjega plačilnega razreda za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju) pisalo še slabše kot doslej, saj se utegne delo samozaposlenih še podražiti. Dobre ideje torej po mnenju predstavnika Asociacije lahko pripeljejo do škodljivih posledic.
Ministrstvo svoj predlog s področja varovanja minimalnih pravic iz dela pri prekarnih delavcih z argumentacijo, da bi s tem predlogom "tej ranljivi ciljni skupini ministrstvo v veliki meri želelo vrniti dostojanstvo, ki bi se izkazovalo tudi z nediskriminatornim in s primernim, človeka vrednim plačilom za opravljeno delo. Obenem bi s spremembo zakona imeli samozaposleni končno v rokah pravo orodje za pogajanja in uresničevanja ter dosego svojih pravic pri delodajalcih.
Ministrstvo v sporočilu s seje ugotavlja še, da je bil predlog zakona "posredovan obema dialoškima skupinama, tako nevladnim organizacijam kot tudi samozaposlenim. Pri pripravi so bile upoštevane nekatere rešitve, ki so jih dialoške skupine v preteklosti tudi že podale. Tako smo v kontekstu nujnih sprememb na področju ureditve pravice do plačila prispevkov za socialno varnost sledili predlogu podaljšanja te pravice iz treh na pet let. Iz same razprave je bilo tako kot že v mnogih preteklih poizkusih na ministrstvu zaznati, da želijo posamezniki zaščititi predvsem svoje zasebne interese."
