Zgodilo se bo na ploščadi. Napeto bo

Začelo se je pred tremi leti na zelenici kinotečnega letnega kina s pogovori in zgodbami, ujetimi v filmske podobe. Prva sta spregovorila Milena Zupančič in Tadej Golob, na ogled je bil dokumentarec Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, pa kultni Misery Stephena Kinga je bil v ponudbi.

Lani je pogovore in poglede neslo v smer žensk, govorili so o režiserki Agnès Varda, o filmskih adaptacijah del Emily Brontë in o Hannah Arendt. Letos Poletje na platnu in med platnicami, kot sta poimenovali projekt Slovenska kinoteka in pisarna Ljubljana, Unescovo mesto literature, ponuja žanrsko obarvano poletje­ s knjigami in filmi o morilcih in tatovih.
 

Projekcije, pogovori in pop-up knjigarna

Ana Šturm, glavna in odgovorna urednica revije Ekran, ki je ­zasnovala Kinotekin del programa (za izbor knjig na festivalu je ­poskrbel Damjan Zorc), je pred letošnjo tretjo prireditvijo povedala:

»Z Ljubljano, Unescovim mestom literature, smo se povezali, ker verjamemo v odprto kulturo, povezovanje in sodelovanje. Skupaj lahko pripravimo bolj raznolik in vsebinsko bogatejši program, s katerim lahko nagovorimo širše občinstvo.

Program poteka v plodnem dialogu med literaturo in filmom, ki sta tesno povezana od začetka. Projekcije, predavanja in pogovore dopolnjuje tudi pop-up knjigarna, v kateri ponujamo izbrane knjižne naslove.


 

Filmi s 35-milimetrskega traku

Prvo leto smo pripravili bolj splošen program, ki je nakazal smer, v katero bi si želeli razvijati projekt, v nadaljevanju smo se odločili, da bi bilo smiselno delati tematske poudarke, saj se tako lahko bolj celostno posvetimo določenim temam. Lani smo se tako ukvarjali z žensko ustvarjalnostjo, letos pa bo v ospredju žanr kriminalke, ki trenutno pri nas doživlja razcvet.

Posebnost programa je tudi to, da vrtimo veliko kinotečnih kopij oziroma filmov s 35-milimetrskega filmskega traku. Na programu sta tako dve veliki filmski klasiki, Hitchcockov Psiho, ki letos praznuje 60 let, in Globoko spanje iz leta 1964 Howarda Hawksa, v katerem blestita Humphrey Bogart in ­Lauren Bacall. Na programu je vsako leto tudi najmanj en slovenski film. Letos bomo predstavili odlično in (pre)malo znano slovensko kriminalko Minuta za umor Janeta Kavčiča iz leta 1962.«


 

Od Alešovca naprej

Izbor kriminalke ni naključje. Z vsemi podzvrstmi je bila vedno priljubljena med bralci in gledalci, zadnjih nekaj let pa v svetovni popularni kulturi – literaturi, filmu, na televiziji in v podkastih – doživlja razcvet. Podkasti so prav s Serialom, internetnim radijskim fenomenom, v katerem novinarka Sarah Koenig razpleta zgodbo o umoru na šoli v Marylandu, dosegli širšo javnost.

Novo zanimanje za omenjeni žanr je pred kratkim z brezglavim truplom neznane mladenke v Bohinjskem jezeru priplavalo tudi do nas. Z romanom in miniserijo Jezero Tadeja Goloba smo tudi Slovenci dobili pravo kriminalno uspešnico.

Kot začetek žanra pri nas je največkrat omenjena serija kriminalnih povesti Jakoba Alešovca Iz sodnijskega življenja, ki so izhajale v Bleiweisovih Novicah. Razmere za razvoj kriminalke so bile ugodne šele v sedemdesetih letih 20. stoletja, po uspehu televizijske nadaljevanke Vest in pločevina Antona Tomašiča iz leta 1974, za katero je napisal scenarij​ Vitomil Zupan.
 

Temačna avra morilskega uma

Projekcijo enega od redkih slovenskih kriminalnih filmov, Minuta za umor Janeta Kavčiča iz leta 1962, ki klasično formulo nadgradi z avtohtonimi tematikami in posebnostmi političnega sistema, bodo v okviru festivala na muzejski ploščadi na Metelkovi pospremili s pogovorom o zgodovini in razvoju slovenske kriminalke Zdenka Vrd­lovca in Aljaža Krivca, moderiral ga bo Aljoša Harlamov.

Za uvod festivala 11. avgusta bo poskrbel mojster suspenza Alfred Hitchcock oziroma eden od njegovih najbolj drznih in priljubljenih filmov Psiho iz leta 1961, ki se začne kot kriminalka, konča pa kot grozljivka. Predvajanje bo uvedlo predavanje Jana Klokočovnika Zakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih?. Predavatelj, tudi soavtor knjige Lepota po evropsko (FDV, 2019, soavtorica Karmen Šterk), ki se ukvarja z motivi, ki povezujejo družbo, zločin in umetniško delo, v napovedi namigne:



»Večina kriminalk je resda osredotočena na tistega, ki razreši zločin, a najboljše so tiste z najbolj zanimivim kriminalcem, še posebej, kadar je to morilec. Medtem ko se bralec ali gledalec zlahka poistoveti z analitičnim detektivom in celo stremi k obvladovanju njegovih veščin, ima morilčev um bolj primarno, temačno avro, ki ga pritegne podzavestno. Hitchcocko­va mojstrovina obdela lik morilca na psihoanalitični ravni.«
 

Stieg Larsson z druge plati

Sodobni avtorji velikokrat presegajo klasični okvir žanra in vpenjajo kriminalko v aktualno družbeno stvarnost. To na primer velja za »nordijski noir«, za romane norveškega avtorja Joja Nesbøja in milenijsko trilogijo švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo.

V okviru letošnjega programa bo na ogled dokumentarni film Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem režiserja Henrika Georgssona iz leta 2018, ki je posvečen Larssonovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast. Pred projekcijo bosta o raziskovalnem aspektu pisanja kriminalk v pogovoru z Majo Čakarić razpravljala Avgust Demšar in Tadej Golob.
 

Detektivska klasika Raymonda Chandlerja

Razgaljanja družbene razslojenosti in razrednih razlik v britanski družbi se je v vrhunski klasični detektivki Gosford Park iz leta 2001 lotil tudi režiser Robert Altman. Detektivki kot eni od podzvrsti kriminalnega žanra bodo v okviru festivala poleg podkasta v živo ob njegovem filmu posvetili tudi poseben pogovor ob projekciji noirovske klasike Globoko spanje Howarda Hawksa iz leta 1946, v katerem se bodo poklonili literarnemu mojstru žanra trde kriminalke Raymondu Chandlerju, avtorju romanov Zbogom, draga moja, Nikoli več nasvidenje in drugih.

O pisateljevi različici trde kriminalke bosta pred projekcijo po mnenju mnogih absolutno najboljšega filma noir, posnetega po romanu Raymonda Chandlerja, razpravljala Matevž Luzar in Igor Harb.

Program bo sklenilo predvajanje oskarjevskega trilerja L. A. zaupno Curtisa Hansona iz leta 1997. Za mnoge eden od najboljših filmov devetdesetih let, ki razkriva pravi obraz mračnega sveta v Los Angelesu, je posnet po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya.