Antični Grki na Hrvaškem zdaj gostujejo pri nas

V Mestnem muzeju Ljubljana danes odpirajo gostujočo razstavo Antični Grki na Hrvaškem, ki je bila izvirno ­postavljena v zagrebški galeriji Klovićevi dvori in je zbudila tolikšno zanimanje, da so jo morali podaljšati do konca januarja. Štiristo osemdeset eksponatov, od skulptur, novcev, keramike, nakita, orožja, vojaške opreme do predmetov, povezanih s pomorstvom in religijo, ki jih hrani sedemnajst muzejev, deset institucij in sedem zasebnih zbirk, si je – prvič zbrane na enem mestu – ogledalo kar dvajset tisoč obiskovalcev. Grki so prvo kolonijo na vzhodni obali Jadranskega morja verjetno ustanovili v 6. stoletju pr. n. št. na Korčuli, okrog 390 pr. n. št. pa se omenja kolonija Isu na Visu. Domača plemena, zapisana v grških virih, kot so Delmati, Mezeji, Daorsi in druga, jih očitno niso sprejela odprtih rok – leta 384 pr. n. št. se namreč omenja prvi oborožen spopad na tem območju, v katerem so v bitki za Hvar Grki zmagali in se tako ­utrdili na vzhodni obali Jadrana.

Toda današnje arheološke raziskave so pokazale, da lahko na podlagi številnih grških najdb od Istre prek Dalmacije in otokov, zlasti Visa, Korčule in Hvara, trdimo, da je grška civilizacija na ozemlju današnje Hrvaške že od 7. stoletja pr. n. št. puščala duhovne in materialne sledi. Zato ima tudi razstava Antični Grki na Hrvaškem daljši časovni lok: od 12. do 1. stoletja pr. n. št.

Kot v spremljevalnem katalogu piše Jasminka Poklečki Stošić, ena od avtoric razstav (druga je Iskra Karniš Vidović), je na Hrvaškem ohranjene zelo malo grške arhitekture, vendar je gotovo, da so prinesli obliko urbanega naselja, znanega v helenističnem svetu. Po v grobovih najdenih maskah je mogoče sklepati, da je Isla imela gledališče. Velik dosežek grške civilizacije sta kataster in urejena razdelitev zemlje ter lastništvo, kar je najbolje ohranjeno in še danes v uporabi 
v Farski hori v bližini Starega Grada na Hvaru, ki velja za najboljšo parcelacijo v Sredozemlju in je bila leta 2008 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kip Apoksiomena

Sicer je ohranjenih le nekaj predmetov umetne obrti oziroma plastike, vendar imajo veliko umetniško vrednost. Nekateri so bili narejeni v domačih delavnicah, za nekatere pa je težko ugotoviti, ali so prišli v antično Dalmacijo iz drugih krajev grškega sveta ali pa pozneje kot trgovski predmeti. Največkrat so ti predmeti miniaturni, kot na primer glava konja, najdena na Palagruži, velika komaj 3,6 x 2,4 cm. Arheološki muzej v Splitu hrani še nekaj drugih pomembnih arheoloških najdb, prav tako arheološka muzeja v Zadru in Trogirju. Med evropsko pomembne grške najdbe vsekakor sodi kip Apoksiomena, bronasta skulptura atleta, ki se čisti po ­tekmovanju, ­najdena šele leta 1999 v bližini Lošinja. Znanih je samo osem kopij oziroma različic tega kipa v različnih materialih, zato je razumljivo, da je bil doslej zunaj Hrvaške na ogled samo v Firencah, kjer si ga je ogledalo več kot osemdeset tisoč obiskovalcev, po ljubljanski razstavi pa ga bodo za stalno postavili v Muzeju antične skulpture Apoksiomena na Malem Lošinju.

Grška kolonizacija 
sreča za Hrvaško

Med pomembnejše najdbe je treba prišteti še relief Kairosa iz 3. stoletja pr. n. št., grškega mitološkega bitja, ki pooseblja srečen trenutek, ki ga mora človek zgrabiti, ko ima za to priložnost, in seveda bronasto glavo Artemide, grške boginje meseca, zveri in lova, zaščitnice ­deklet ter boginje svatbe in poroda iz 
4. stoletja pr. n. št.

Kot je povedala Jasminka Poklečki Stošić za Delo pred odprtjem razstave v Ljubljani, je glede na število najdb in najdišč prepričana, da je Hrvaška visoko na lestvici, seveda pa se ne more primerjati z Italijo, na katero so takratni Grki izvedli pravo invazijo in jo kolonizirali do te mere (zlasti Sicilijo in južno Italijo), da se je je prijelo ime Velika Grčija. Po njenih besedah je Hrvaška imela srečo, da so Grki kolonizirali vzhodno obalo Jadrana in jo tako uvrstili v krog dežel Črnega morja in Sredozemlja 
z avtohtono grško dediščino oziroma s tem, kar velja za temelj evropske civilizacije. Poudarja tudi, da je med grškimi najdbami na hrvaških tleh nekaj pravih biserov, med katerimi še posebej izstopa Hrvaški Apoksiomen.­

Ljubljanska razstava bo odprta do konca maja in jo bodo spremljali številni programi. Razdeljena je na dva dela: v prvem so kronološka predstavitev stikov Ilirov z Grki, klasična doba, helenizem in kolonizacija Jadrana ter predstavitev umetnosti, mitov in religije, drugi del pa je v celoti posvečen Apoksiomenu, njegovi najdbi, analizam, raziskavam in sedemletnemu ­restavriranju.