Tiskane izdaje
Predprodajna cena knjige Večni Michelangelo je bila 2600 evrov in so že prodali nad devetdeset odstotkov vseh izvodov v slovenščini razpoložljivih knjig (vseh na svetu v raznih jezikih je 5000). Slovenija je s to izdajo prehitela celo Kitajsko in ZDA.
Knjigo je v italijanščini zasnovala skupina znanstvenikov in publicistov, skupaj sedem specialistov za posamezna področja Michelangelovega bogatega ustvarjanja in za oni čas zelo dolgega življenja; umrl je star 89 let.
Prestižno, ročno vezano knjigo je MK pridobila od bolonjske založbe Scripta Maneant, za katero je nove posnetke pripravil fotograf Aurelio Amendola, specialist za fotografiranje likovnih del. Knjigo je prevedla Irena Trenc - Frelih, Michelangelove pesmi in verze pa Srečko Fišer. V slovenščini jo je uredil Tine Logar. Posebnost te izdaje je, da so italijanski predgovor zamenjali z izvirnim slovenskim, akademskega slikarja Tomaža Gorjupa.
Avtorji besedil so odlični poznavalci Michelangelovih del in priznani umetnostni zgodovinarji, likovni kritiki in univerzitetni profesorji, kot Gabriele Morolli, Marina Mattei, Robert (Rab) Hatfield, Lucilla Bardeschi Ciulich, Carlo Pedretti, Claudio Strinati in Alessandro Vezzosi, ki je sodeloval tudi pri Neskončnem Leonardu in je direktor Musea Ideale.
Michelangelo je bil najbolje plačan umetnik svojega časa. Živel je skromno in umrl bogat, saj je ves svoj denar od naročenih del (cerkvenih in civilnih), vlagal v nakup nepremičnin. Ker pa ni imel potomcev - preživel je le en nečak, ki pa je na primer njegovo erotično poezijo cenzuriral -, je vse njegovo bogastvo kasneje nekako izpuhtelo, bilo odkupljeno za manjši denar, kot ga je umetnik investiral.
Knjiga želi ločiti stvarna dejstva od mitov in legend o Michelangelu (npr. da je bil homoseksualec in je nasploh živel burno erotično življenje, da se ni umival, spal oblečen, na postelji skupaj s sodelavci v delavnici - ateljeju, da ni izpolnjeval naročil, celo vnaprej zelo dobro plačanih), prav tako govori o umetniku kot perfekcionistu, ki je na primer uničil vse osnutke za Sikstinsko kapelo in na stotine in stotine drugih risb in skic. Knjiga prinaša nekaj novih odkritij, na primer stebrov za pročelje San Lorenza v Firencah, arhitekturnih detajlov v preddverju Bibliotece Laurenziane prav tam, zasnovo zvonika v Pietrasantiju. Opozarja na nekaj novih slik, za katere dokazi o Michelangelovem avtorstvu še niso čisto prepričljivi (Marmorni portret, Marija z Jezusom in malim sv. Janezom).
V Večnem Michelangelu je umetnik predstavljen kot kipar, slikar, arhitekt, pesnik in filozof, obogati pa jo še izbor citatov iz njegovih številnih pisem.
