Tiskane izdaje
Gustav Klimt, »najbolj avstrijski od vseh avstrijskih umetnikov«, se je rodil in umrl na Dunaju. Rojen je bil julija 1862, zato je v jubilejnem Klimtovem letu 2012 kar nekaj dunajskih muzejev organiziralo posebne razstave del tega velikega umetnika.
Umetniku takega ranga ni bilo mogoče posvetiti ene same razstave. Največjo in najbolj raznovrstno zbirko Klimtovih del – pa tudi na splošno vsega, kar je povezano s Klimtom – ima v lasti Dunajski muzej (Wien Museum). V njem bo do 16. septembra na ogled razstava Klimt: zbirka Dunajskega muzeja. V tem muzeju imajo štiristo Klimtovih risb (od skupno tri tisoč ohranjenih), pa tudi dve njegovi vrhunski sliki v olju: Atena Palada in Portret Emilie Flöge. Na razstavi si lahko ogledamo tudi Pogled od znotraj na staro cesarsko-kraljevo dvorno gledališče, sliko, ki jo je po naročilu naslikal leta 1887. Zaradi te je bil mladi umetnik deležen številnih pohval javnosti.
Necenzurirani plakat
Na razstavi v Dunajskem muzeju so na ogled tudi številna redka dela, kot je necenzurirani plakat za prvo razstavo Secesije. Klimt je bil od leta 1897 do 1899 prvi predsednik Secesije, združenja umetnikov, ki so izstopili iz Združenja likovnih umetnikov Dunaja. Poleg tega si lahko na razstavi v Dunajskem muzeju ogledamo še Klimtova delovna oblačila, fotografije, posmrtno masko, risbo Klimta na smrtni postelji, ki jo je izdelal Schiele, in podobno.
Vse, tudi najslabše od Klimta
Ta razstava je ena redkih v Klimtovem letu, ki postavlja tudi provokativna vprašanja, kot so: Je vsaka skica s svinčnikom mojstrsko delo?, Koliko Klimta lahko Dunaj prenese dolgoročno?, Kje je meja med uspešnim uveljavljanjem kulturnozgodovinske blagovne znamke 'Dunaj okoli leta 1900' in preveliko dozo Klimta?.
Razstavljeni so tudi primerki ekonomsko-propagandne grafike iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja v psevdoklimtovskem stilu, pa tudi različni vsakdanji predmeti s Klimtovimi motivi, ki jih je Dunajski muzej kupil v prejšnjih letih.
Olja v Belvederju
Klimt je bil po eni strani velik umetnik, po drugi strani pa so njegova dela zlahka prepoznavna in dokaj nezahtevna. Zaradi tega obstaja velika nevarnost, da preidejo v kič. Prav od takega Klimtovega »prehajanja v kič« ima največ koristi Avstrijska galerija Belvedere. V Galeriji Belvedere, v kateri so v prvi polovici letošnjega leta pripravili razstavo Gustav Klimt in Josef Hoffmann: pionirja moderne, so ob Klimtovem rojstnem dnevu (14. julija) odprli razstavo 150 let Gustava Klimta, ki bo na ogled do 6. januarja 2013.
Galerija Belvedere (oziroma država Avstrija) je morala pred petimi leti ameriškim dedičem vrniti pet Klimtovih slik, ki so jih v tej državi neupravičeno zadržali v času nacizma in pozneje. Med temi deli je bila tudi legendarna slika Portret Adele Bloch Bauer I. – tako imenovana Zlata Adela. Belvedere pa ima še vedno v lasti – in tukaj ni nič spornega – najbolj znano Klimtovo delo Poljub. Prav Poljub je eden glavnih magnetov za obiskovalce dunajskih muzejev, zlasti tiste, ki prihajajo iz tujine.
Pred kratkim je neki avstrijski zbiratelj Albertini zapustil dve Klimtovi sliki – Družina in Sončnica. Tako je zdaj v Galeriji Belvedere štiriindvajset Klimtovih oljnih slik, kar je več kot na katerem koli drugem mestu na svetu. Vsa ta dela so zdaj na ogled na razstavi 150 let Gustava Klimta v Zgornjem Belvederju. Tukaj ni stilističnega ali umetnostnozgodovinskega tematiziranja. Kustosi razstave poudarjajo, da so ob tej priložnosti hoteli zgolj pokazati mojstrska dela in njihova sporočila.
Stenske slike in sporni akt
Letos se lahko obiskovalci v Umetnostnozgodovinskem muzeju povzpnejo na posebno postavljene stopnice oziroma oder ob severni steni monumentalnega glavnega stopnišča tega velikanskega muzeja in si od blizu ogledajo več Klimtovih stenskih slik. Ustvaril jih je v letih 1890 in 1891 kot član »slikarske čete«, katere člana sta bila še njegov mlajši brat Ernst in Franz Matsch. Od skupno štiridesetih slik jih je Klimt ustvaril trinajst. So izvrstno ohranjene, tako da jih do danes ni bilo treba ne konzervirati ne restavrirati. Opozoriti moramo tudi na to, da si je mogoče v poslopju dunajske Secesije ogledati še eno Klimtovo stensko mojstrovino – Beethovnov friz.
Ena od znanih, a bolj redko razstavljenih Klimtovih slik, je Nuda veritas. Zdaj si jo je mogoče ogledati. Slika je del zapuščine književnika Hermanna Bahra in je last Avstrijskega gledališkega muzeja. V tem muzeju bo na ogled do
