Tiskane izdaje
V Slovenskem gledališkem muzeju (SGM) v Ljubljani so natanko ob 60-letnici te ustanove (ustanovljena je bila 29. novembra 1952) ponudili na ogled razstavo o svojem utemeljitelju ter najpomembnejšem slovenskem gledališkem zgodovinarju in teatrologu - Dušan Moravec in njegovi gledališki sodobniki. Avtor razstave je dr. Štefan Vevar, slikovno gradivo je izbrala mag. Tea Rogelj, postavitev pa je oblikovala Metka Žerovnik.
Kot je na dopoldanski predstavitvi povedal direktor SGM Ivo Svetina, je gledališki muzej najprej deloval v prostorih SNG Ljubljana na Cankarjevi, kjer je bil njegov prvi ravnatelj Janko Traven, ki je prvi zastavil sistematično zbiranje ter strokovno obdelovanje in predstavljanje izbranih gledaliških gradiv. Zastavil si je tudi objavo zgodovine slovenskega gledališča v dveh delih pri Slovenski matici, vendar ga je prehitela smrt. Po njem je ostal načrt neizpolnjen vse do današnjih dni.
V obdobju 1962-75 je SGM kot ravnatelj, muzejski svetovalec in urednik publikacij vodil akademik Dušan Moravec (r. 1920 v Ljubljani), ki je dejavnost ustanove odločneje usmeril k raziskovalnemu delu ter zastavil dve pomembni periodični publikaciji: Repertoar slovenskih gledališč, 1967 (ki se je pozneje preoblikoval v vsakoletni Slovenski gledališki letopis) ter Dokumente SGM, v katerih je prostor za sprotne objave strokovnih člankov, razprav, izbranih dokumentov in njih interpretacij ter portretov izbranih osebnosti iz zgodovine slovenskega gledališča.
Po Svetinovih besedah je muzejski kolektiv SGM z devet zaposlenimi ta čas najmanjši državni javni zavod, ki pa se zlasti po letu 1996, ko se je filmski del muzejskih delavcev pridružil Slovenski kinoteki, dejavno in specializirano predstavlja z razstavami (tako doma kot tudi na tujem) ter živahno izdajateljsko dejavnostjo, katere najnovejši dosežek je npr. nedavno izdani zbornik Pogledi na delo Dušana Moravca (Dokumenti SGM, št. 90) v uredništvu Vasje Predana in Iva Svetine ter s prispevki 11 uglednih slovenskih dramaturgov, teatrologov in literarnih raziskovalcev. Tako omenjeni zbornik kot tudi razstava v SGM ne pričujeta le o pomembni posamični osebnosti, ampak tudi o slovenski gledališki omiki v drugi polovici 20. stoletja.
O razstavi Dušan Moravec in njegovi gledališki sodobniki (na ogled bo do 1. marca prihodnjega leta), s katero SGM zaznamuje 60-letnico svojega obstoja in razvoja ter 92-letnico svojega najzaslužnejšega nekdanjega ravnatelja, je njen avtor dr. Štefan Vevar povedal, da je mozaično sestavljena iz drobcev akademikove zapuščine na osmih panojih oz. v osmih vsebinskih korakih, ki z izbrano besedo in spremljevalnimi ilustracijami predstavljajo Moravčev gledališki kredo, ga predstavljajo kot gledališkega raziskovalca in arheologa, predstavljajo njegovo delo v očeh sodobnikov, razkrivajo njegova razmerja dramaturga in teatrologa s pomembnejšimi gledališkimi osebnostmi, ga predstavljajo kot snovalca novega gledališča tudi v primežu tedanje kritike in cenzure, pa še kot dramaturga v razmerju z dramatiko in dramatiki ter režiserji.
Na koncu avtor razstave svojega portretiranca predstavlja še »med opojem in utvaro gledališča«, ko razkriva njegove »humornejše registre in družbenokritične tone ob čarobni moči gledališke umetnosti«, na drugi strani pa tudi »resignirana razpoloženja, ki so jih priklicale temne strani gledališča.«
Mag. Tea Rogelj, ki je izbrala fotografije in slikarske upodobitve portretirančevih sopotnikov, se je najprej zahvalila vsem, ki so prijazno dali na voljo upodobitve iz osebnih arhivov in zbirk, ter posebej opozorila na dejstvo, da je bilo nekdaj slikarstvo s portreti uglednih umetnikov mnogo bolj dejavno in množično udeleženo v beleženju gledališke in kulturne zgodovine kot je danes.
