Tiskane izdaje
Projekt Smrt fašizmu!, ki je na ogled do 11. oktobra v KC Tobačna 001, je nastal maja na umetniški rezidenci v Ljubljani, hrvaški umetnik Nemanja Cvijanović pa v njem osvetljuje zgodovinske in sodobne oblike totalitarizmov in avtoritarnosti.
»Smrt fašizmu!«, slogan narodnoosvobodilne vojne, je bil objavljen avgusta leta 1941 v Vjesniku, enemu takratnih glavnih glasil gibanja, širše poznan pa je postal po smrti narodnega heroja Stjepana Steve Filipovića, ki je leta 1942 ob javnem linču, ko mu je bila vrv že zategnjena okoli vratu, z dvignjenimi rokami vzkliknil parolo »Smrt fašizmu – svoboda narodu!«.
Simbolno podobo posledic takratnega boja je Nemanja Cvijanović našel v treh arhivskih fotografijah (negative hrani Hrvaški zgodovinski muzej), ki jih je posnel Hugo Fišer Ribarić, fotograf NOB, in na njih zaznamoval vojake okupatorske vojske, ki so jih leta 1945 po nekajdnevnem boju zajeli na Reki in na mestu usmrtili.
»To je bila strateška točka obrambe mesta. Bitka je trajala nekaj časa, večkrat so se pozicije dobivale in izgubljale. V obrambi mesta je umrlo okoli 800 partizanov. Iz fotografij se vidi, da je šlo za likvidacijo vojakov na licu mesta, za smrtno kazen s streljanjem,« je Cvijanović pojasnjeval elemente iz razstave.
»Menim, da mora biti zločin kaznovan, čeprav ne na tako surov način. Tudi ne sodim, ali je bil poboj zločin ali ne, saj so vojaki pripadali vojski, ki je bila med drugo svetovno vojno odgovorna za dvajset milijonov žrtev in holokavst. Nekateri od njih so vztrajali in se borili do konca. Te je doletelo to, kar so zabeležile fotografije.«
Fašizem danes
Šestdeset let kasneje je prevladalo mišljenje, meni Cvijanović, da oborožena borba ni primerna za dosego revolucionarnih ciljev in družbenih sprememb. »Zanimalo me je, kakšna je danes možnost za revolucijo in oboroženo borbo zoper agresijo, fašizme in totalitarizme vseh vrst, saj nihče ne zna streljati in v demokratičnih razvitih družbah obstaja samo še plačana vojska. Tisti, ki se ukvarjajo z družbenimi spremembami, prihajajo iz mirovnih institutov in drugih civilnih institucij.«
Ti se soočajo z državami, ki so obdržale in celo razvile svoje pozicije vplivanja na svet, ter z institucijami, ki podpirajo in služijo tej moči vpliva in planetarnega nadzora. »Gre za novodobni imperializem velikih zahodnih držav, ki so bile v zgodovini tudi kolonialistične sile.«
Zato je Cvijanović kot simbolno upodobitev zavojevalskih silnic vzel heraldične embleme, ki jih države še vedno ohranjajo na zastavah in grbih s podobami (npr. orla, leva), ki simbolizirajo moč, hrabrost idr. Izbral je grbe desetih držav, ki so bile nekdaj ali danes kolonialistične in osvajalske (Amerika, Avstrija, Belgija, Francija, Kanada, Nemčija, Nizozemska, Rusija, Španija in Velika Britanija), in živalim na emblemih odsekal glavo.
Tretji del razstave je rezultat stika z vstajniki, ki so lani vodili in organizirali vseslovenske proteste proti korupciji in klientelizmu.
Družbena kritičnost
»Vsi se v določenih situacijah tako obnašamo, a vseeno dobro vemo, kateri vplivneži popolnoma fašistično, z uporabo plačane vojaške sile, vladajo svetu in transakcijam kapitala,« je Cvijanović, ki je diplomiral iz slikarstva leta 1998 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in tam leta 2010 končal še podiplomski študij na Fakulteti za dizajn in umetnost, pojasnil svoj današnji pogled na fašizem.
