Že dolgo polni medije, kar ne preseneča, saj je po eni strani slaven grafitar, po drugi pa marljivo ohranja anonimnost in ilegalnost svojega ustvarjanja. To se za njegovo področje - za ilegalno prekrivanje zidov, ki niso v tvoji lasti, z grafiti - tudi spodobi in doslej ga še niso identificirali.
Zaslovel je kot Banksy, ustvarja od New Orleansa do Zahodnega brega v Palestini, sicer pa je Britanec, okoli katerega se je izoblikoval pravi mit.
Ena priložnosti, ko je polnil tisk, je bila, ko se je nekdo domislil, da je njegov grafit mogoče celo odstraniti in ga ponuditi na dražbi v Miamiju. Zgodilo se je februarja v četrti Haringay na severu Londona, kjer so ljudje ogorčeno spoznali, da je nekdo čez noč odstranil Banksyjev grafit s stavbe Poundlanda, trgovine tipa »vse po en evro«. Na njem je kritiziral globalno izkoriščanje otrok - upodobil je azijskega dečka, kako za šivalnim strojem šiva britansko zastavo -, kar je bil protest natanko proti tovrstnim trgovinam.
Ugotovili so namreč, da Poundlandove izdelke v Indiji šivajo sedemletniki, ki delajo po sto ur na teden.
Grafit so po protestih sicer umaknili s seznama dražbenih lotov, a še vedno velja, da če vašo nepremičnino »napade« Banksy, cena te zraste tudi za sto evrskih tisočakov.
Kje je sedaj? V New Yorku, ki ga ravno v času, ko iz tamkajšnjih dražbenih hiš vsakodnevno prihajajo napovedi dražb milijonskih umetnin, osvaja z vsakodnevno kreacijo vsaj enega grafita. Mesto je vzel za razstavni prostor, ker pa gre za zvezdnika, seveda nikomur ne pade na kraj pameti, da bi njegovo delo uničil (razen njegovim kolegom, saj je minljiva umetnost grafitov podvržena temu, da jo lahko še isti dan konkurent prekrije z novim delom).
Tudi onkraj Atlantika ohranja humor in družbeno angažiranost. Včeraj je ustvaril grafit s psom med markiranjem hidranta, pri čemer hidrant kužku po stripovsko, v oblačku, reče: »You complete me.« Danes se je izkazal s tremi grafiti, med njimi tudi z grafitom, na katerem je protestniški napis »Occupy!« dopolnil z »The Musical«.
Ker gre za nekaj, kar bi lahko potencialno navrglo sijajne vsote dolarjev, je vzbudil pravo tekmo v njihovem odkrivanju, se pravi, odkrivanju v času, preden bi jih kdo poškodoval ali - kak grafitarski konkurent - »dopolnil«. Bojazen je čisto na mestu. Banksyjev torkov prvi grafit so poškodovali, preden je zaslovel kot - Banksyjev.
Kako pa spoznaš, da je delo res njegovo in ne od koga, ki ga oponaša?
Domislil se je preproste, a učinkovite ideje. Ko grafit konča, ga fotografira in objavi na svoji spletni strani in šele s tem postane avtentičen. Tako je v zgodovino umetnosti dodal zamisel, ki se zdi resnično nova. Podpis umetnika, pogoj avtentifikacije in seveda tudi finančne ocene neke umetnine, je v njegovem primeru - internet.
Njegovemu pohodu na New York na Instagramu, kjer ga prav tako objavlja, sledi že 30000 sledilcev in Newyorčani so te dni nedvomno veliko bolj pozorni do sicer neopazne, minljive poulične umetnosti grafitov.