Tiskane izdaje
Na maratonu bodo predstavniki slovenskih medijev, državne uprave, Cerkve, nevladnih organizacij, gospodarstva, umetnosti in različnih znanstvenih ved v petih tematskih sklopih poskušali pojasniti, za kakšne namene v svoji dejavnosti uporabljajo dogodke in kaj želijo z njimi doseči, ter razmišljali o tem, kam pelje očitno zelo obširni fenomen podogdkovljenja sodobnih življenj, povzema STA.
Sodelujoči bodo skušali najti odgovore na vprašanja: Kdaj je nekaj prepoznano na določenem področju kot dogodek? Zakaj? Se dogodki dogajajo spontano ali so spodbujeni in organizirani? Za kakšne namene v neki dejavnosti uporabljajo dogodke? Kako jih utemeljujejo? Kako jih producirajo in kdo plačuje zanje? Zakaj je prav dogodek tako primeren za njihove potrebe in ne kaka druga oblika? Kaj je sploh lahko alternativa dogodku? Kako se zaščititi pred dogodki?
V sklopu z naslovom Dogodki za državo, zgodovino, in medije bodo spregovorili Andrej Studen, Aleksander Zorn, Peter Simonič, Alenka Arko in Jože Vogrinc, v delu, naslovljenem Dogodek za sporočilo in prekršek, bodo sodelovali Pavle Vrhovec, Eko krog, Marko Brecelj, Miha Burilov in Zoran Kanduč. O dogodku kot doživetju, obredu skupnosti bodo spregovorili Gorazd V. Mrevlje, Vinko Potočnik, Vlado Kotnik in Lenart J. Kučić, dogodek kot posel bodo predstavili Neja Petek, Miha Kozorog, Tina Bolcar in Hajrudin Hromadžić, v sklopu z naslovom Obredni dogodek (v religiji in umetnosti) pa bodo sodelovali Igor Škamperle, Božo Rustja, Andrej Rozman Roza, Mitja Rotovnik in umetnik Janez Janša.
Vsakemu sklopu bo sledil pogovor, ki ga bo vodila kuratorka letošnjega bienala Beti Žerovc. Maraton o dogodku so zasnovale Alenka Pirman, Karla Železnik in Beti Žerovc. Vstop je prost. Bienale se bo sklenil 20. novembra.
