Tiskane izdaje
Naše 21. stoletje še ni odkrilo novega velikega sloga vizualnega izražanja.
A je zato - nemara uspešneje kot kdajkoli v preteklosti - odkrilo, kako se ga da sredi globalne krize v velikem slogu tržiti.
Globalen umetnostni trg ostaja oaza, ki zagotavlja dovoljšen dobiček tudi investitorjem, donedavna vajenim vlaganja v delnice ali zlato, in trpežen finančni balon, ki noče počiti.
Nemara ga ustrezno simbolizirajo kar umetniška dela - baloni.
Te imata, denimo, rada zvezdniški ameriški kipar Jeff Koons in njegov japonski kolega Takaši Murakami, oba velika protagonista tovrstne »investicijske umetnosti«, ki balone rada vključujeta v svoje »kose«.
Ob tem Koonsu ne gre očitati, da njegove umetnine ne bi tudi »mahale z repom«, kar je pri tovrstnem trženju, ki je tudi trženje zvezdništva, prestiža in medijske opaženosti, nujno.
Ustvarja namreč tudi pse-balone in eden med njimi je znova aktualen.
Pri Christie'su so napovedali, da bo v njihovi jesenski ponudbi dražbe povojne in sodobne umetnosti tudi Koonsov Balonski pes (Baloon Dog), in sicer tisti v seriji petih, ki je oranžne barve.
Dražba bo šele 12. novembra, a se je medijski stampedo glede opozarjanja na to, da bo kuža prav kmalu iskal novo utico in novega gospodarja, že začela. Prodajo so napovedali v New York Timesu in v samem New Yorku, v tamkajšnjem Rockefellerjevem centru, bo do visokega sijaja zloščeni kip pred dražbo tudi na ogled.
Pes sicer meri tri metre v višino, višina zneska, ki ga pričakujejo zanj, pa seže do stratosfere. Ocenjujejo ga na 35 do 55 milijonov dolarjev (okoli 26 do 41 milijonov evrov). Zaenkrat je v lasti časopisnega magnata Petra M. Branta, znanega tudi kot zbiralca del Andyja Warhola ali Jeana-Michela Basquiata, in tudi ostala četverica psov ni pri običajnih smrtnikih.
Rumeni je pri milijarderju Stevenu A. Cohenu, modri pri losangeleškem finančniku Eliju Broadu, kuža v barvi magente je pri Françoisu Pinaultu, francoskem magnatu na področju prestižnih predmetov, trdno prisotnem tudi v Benetkah (je tudi lastnik Christie'sa), rdeči pa je pri grškem industrialcu Dakisu Joannouju.
Zakaj pričakovana odmevnost prihajajoče avkcije?
Če bodo apetiti dražiteljev 12. novembra izdatno potešeni, se utegne zgoditi sprememba na vrhu lestvice najdražjih še živečih vizualnih ustvarjalcev. Na njej od smrti Britanca Luciana Freuda kraljuje Nemec Gerhard Richter, katerega avkcijski rekord pri prodaji znaša 37,1 milijonov dolarjev (slabih 28 milijonov evrov).
Koons, katerega psa so pri New York Timesu označili nič manj kot za »eno najprepoznavnejših podob umetnosti 20. stoletja«, je zaenkrat »zgolj« drugi.
Pri Christie'su obljubljajo kar zgodovinski dogodek ... Pri oznaki kipa gredo še korak dlje, do besedne zveze »ena najprepoznavnejših podob današnjega kanona umetnostne zgodovine«.
Peter M. Brant pa nemara oranžnega hišnega čuvaja ne bo hudo pogrešal. Ostalo mu bo še več Koonsovih del, med njimi ogromen, 13-metrski terier iz 70.000 cvetlic.
