Monografija o Miljenku Liculu

Po odprtju razstave del oblikovalca Miljenka Licula (1946–2009) prejšnji teden v ljubljanski Narodni galeriji je o njem izšla še monografija, ki jo je izdala Fundacija Brumen s sodelovanjem Narodne galerije. Gre za tekstovno in likovno razkošno knjigo na petsto straneh, ki jo je uredila Petra Černe Oven, oblikoval pa Peter Skalar.

Razstava in monografija tvorita celovit portret plodovitega slovenskega oblikovalca, ki je pomembno vplival na vidna sporočila v Sloveniji in ustvarjal zgodovino slovenskega oblikovanja. Delo je razdeljeno na tri večje sklope. V prvem so besedila o projektih in ozadjih, v katerih so nastajali. V njem pišejo sodelavci, naročniki, prijatelji, skratka, sopotniki, ki so Licula poznali, z njim delali in se družili. V tem delu so vizualno predstavljeni tudi Liculovi projekti, ki v glavnem govorijo sami zase in so tematsko razdeljeni po področjih: družba in politika, gospodarstvo in turizem, kultura, umetnost, izobraževanje, zdravstvo, šport in država.

V drugem delu monografije so literarni zapisi Liculovih prijateljev, ko so ob prijetnih druženjih razglabljali o pomenu in smislu početja in bivanja. Na koncu tega dela je kratka Liculova biografija, kjer so vzporedno z biografskimi podatki navedene tudi letnice pomembnih dogodkov v njegovem življenju in v oblikovalski stroki. V tem delu so ponatisnjeni še nekateri intervjuji.
Tretji del je dokumentaren – v njem je seznam izbora objavljenih člankov in intervjujev, izbora projektov, nagrad, razstav in zbirk, ki hranijo njegova dela. Te informacije naj bi bile prihodnjim raziskovalcem v pomoč pri nadaljnjem preučevanju tega opusa slovenskega oblikovanja.

Licul je naredil celostne grafične podobe za številna podjetja in ustanove, oblikoval je številne umetniške monografije in druge knjige, časopise ter postavljal razstave. Zelo veliko teh del je objavljenih v monografiji. Še najbolj so nam v spominu ostali njegovi tolarski bankovci in kovanci, ki so bili nekaj posebnega, za povrh je z njimi in osebnimi dokumenti, ki jih je oblikoval, slovensko oblikovanje postalo delo našega vsakdana.

Tako kot je bil Liculov oblikovalski opus izredno raznolik, so raznoliki tudi zapisi o njem, nekateri so bolj stvarni, drugi umeščeni v družbeni kontekst in tretji na meji poetičnosti tako z reminiscenco kot izbornim pripovednim slogom, vmes pa ne manjka anekdot o njem, tudi v povezavi s sodelavci, še posebej iz obdobja studia Znak v osemdesetih letih.