Na beneškem bienalu bo sodelovalo 
rekordno število držav

Na letošnjem likovnem bienalu v Benetkah, ki se bo začel 4. junija in končal konec novembra, bo sodelovalo rekordno število držav, kar je presenetljivo glede na finančno krizo. S sodobnimi likovnimi stvaritvami se jih bo predstavilo kar 88, organizatorji pa obljubljajo tudi razstavo del beneškega mojstra Tintoretta iz 16. stoletja, ker je, kot je povedala kuratorka bienala, švicarska umetnostna kritičarka Bice Curiger, to slikar luči, luč pa je tema letošnjega bienala.

Illuminazioni, kot je naslovljena tema, v prevedeni simboliki pomeni 'luč in narodi'. Curigerjeva se je za razstavo starega mojstra odločila zato, ker sodobna razstava temelji na zgodovini umetnosti. Vanjo je hotela umestiti umetnine, ki sicer živijo zunaj meja Arsenala in Giardinov, za povrh pa ima luč, se pravi, upanje, pri Tintorettu izjemno veliko vlogo. Razmerje med umetniškim, zgodovinskim in čustvenim, in to v lokalnem kontekstu, je pri Tintorettu idealno, meni kuratorka. Za zdaj še ni jasno, katera njegova dela bodo na ogled, prav tako še niso dorekli nekaterih drugih stvari, kajti organizatorje pestijo precejšnje finančne težave. Bienale, na katerem so zmeraj znali dobro ravnati 
z denarjem, ki so ga imeli na voljo za organizacijo, bo letos občutil krizo. V skladu, ki je bil poleg beneškega bienala namenjen organizaciji festivala v Spoletu in drugim triletnim oziroma štiriletnim prireditvam, je namreč letos namesto običajnih 5,2 milijona evrov le polovica tega zneska. Brez denarja je tudi FUS (Fondo Unico dello Spettacolo) Cinema, ki je organizaciji zadnjega beneškega bienala primaknil 7,1 milijona evrov, letos pa jim bo lahko namenil le štiri, kot so med drugim povedali na nedavni tiskovni konferenci v Rimu.

Posebnost bienala 
veliko mladih umetnikov

Pred dvema letoma je bienale gostil 375.000 obiskovalcev in organizatorji si želijo, da letos ta številka ne bi bila manjša in da ne bi izgubil prvenstva med razstavami, zato se bodo pri pripravi posebej potrudili. Posebnost letošnjega bienala, že 54. po vrsti, bodo mladi umetniki, saj jih bo kar 32 mlajših od 35 let in samo 21 od sodelujočih jih je že razstavljalo na bienalu.

Slovenijo bo zastopal kipar Mirko Bratuša s projektom Grelci za vroča čustva. Nekaj kipov iz cikla Hipokriti, ki bodo potovali v Benetke, je bilo že razstavljenih v Galeriji Božidarja ­Jakca v Kostanjevici na Krki, nekaj pa jih bo Bratuša naredil na novo in ti bodo ubrani na beneško okolje in na razpisano temo letošnjega bienala.

Med ustvarjalci del posebej za ­bienale so James Turrell, Norma Jean, R. H. Quaytman, Haroon Mirza, Loris Greaud, Carol Bove, Gelitin, Dayanita Singh, Christopher Wool, med izstopajočimi imeni pa bodo lani preminuli Sigmar Polke, Pipilotti Rist, Cindy Sherman, Gianni Colombo, Urs Fischer, Thomas Hirschhorn, Angel Vergara in dvojica­ Peter ­Fischli & David Weiss.

Kipi Mirka Bratuše bodo na ogled v slovenski galeriji A+A 
v Benetkah. Tudi vrsta drugih umetnikov bo razstavljala na različnih beneških lokacijah, velika večina, kar 82, pa na glavnih prizoriščih 
v Arsenalu in Giardinih. Kot je povedala kuratorka, je iskala metodo razstavne dramaturgije, da bi dosegla dinamičnost, zato se je začela poigravati z idejo o paviljonih. Obstoječim paviljonom je dodala nekakšne parapaviljone in povabila štiri umetnike, naj oblikujejo arhitekturne strukture, ki bodo gostile dela ­drugih umetnikov.

Leta 2009 je na beneškem bienalu sodelovalo enajst držav manj kot letos. Prvič se bodo predstavile Andora, Savdska Arabija, Bangladeš in Haiti, medtem ko je Bahrain preklical že napovedan prihod zaradi politične krize v državi. Bahrain je na arhitekturnem bienalu v Benetkah lani sodeloval prvič in za predstavitev presenetljivo prejel glavno nagrado. V svojem paviljonu v Arsenalu je ta majhna kraljevina predstavila tri lesene ribiške kolibe in mednarodna žirija je to najpreprostejšo predstavitev na ­bienalu, arhitekturo brez arhitektov, nagradila z zlatim levom. Letos se bodo po daljši odsotnosti vrnile Indija, Kongo, Irak, Zimbabve, ­Južna Afrika,­ Kostarika in Kuba.

Beneški bienale je eden najpomembnejših forumov za refleksijo o aktualnih umetniških trendih, znan je tudi po izzivalnih razstavah. Na zadnjem bienalu je za senzacijo poskrbel ruski umetnik Andrei Molodkin, ki je pri svoji multimedijski instalaciji uporabil donirano kri ruskih vojakov, ki so se bojevali 
v Čečeniji.