Tiskane izdaje
Jesenski vstop v novo razstavno sezono na Dunaju bo v znamenju Luciana Freuda (1922-2011) in negove retrospektive v osrednjem Umetnostnozgodovinskem muzeju.
Njen termin bo med 8. oktobrom in 6. januarjem prihodnje leto, spletno stran muzeja pa seveda že krasijo fotografije nekaterih slikarjevih znamenitih del.
Resnično ključnih, denimo njegovega morda najbolj znanega avtoportreta Odsev iz leta 1985, Dekleta v črnem suknjiču iz leta 1947, tistega, ki je pristalo na naslovnici kataloga slikarjeve lanske retrospektive v Londonu, ali akta Benefits Supervisor Resting iz leta 1994, vzporednega tistemu z isto, a spečo modelko, s katerim je - ko so sliko leta 2008 pri newyorškem Christie'su prodali za 33,6 milijona dolarjev - postal najdražji še živeči likovni umetnik na svetu. Nakup slike si je sicer privoščil Roman Abramovič in tudi ostali dve navedeni sta še v zasebni lasti.
Iz navedenega je jasno, da na Dunaju napovedujejo organizacijsko zelo zahtevno retrospektivo slikarja, po katerem se je, pogojno rečeno, pretakalo tudi nekaj »dunajske krvi«.
Rodil se je sicer leta 1922 v Berlinu, a bil vnuk Sigmunda Freuda, ki je študiral in zatem do nacističnega anšlusa Avstrije deloval v avstrijski prestolnici. Zatem se je izselil v Veliko Britanijo.
Lucianova družina je iz nacistične Nemčije v Veliko Britanijo prebegnila že veliko prej, leta 1933.
Na Dunaju bodo predlani umrlega slikarja predstavili z izsekom del iz njegove celotne kariere - ustvarjal je skoraj sedem desetletij -, z znamenitimi akti, portreti družinskih članov in prijateljev, avtoportreti, s krajinami in tihožitji. Z deli, ki imajo stalen domicil v osrednjih muzejskih zbirkah od Metropolitanskega muzeja v New Yorku, preko londonskih Galerij Tate, Muzeja Hirschorn v Washingtonu, oxfordskega Muzeja Ashmolean in Muzeja Thyssen-Bornemisza v Madridu do Umetnostnega inštituta v Chicagu.
Po drugi strani bodo retrospektivo usmerili v Freudov odnos do umetnosti iz starejših stoletij. Slikar je namreč skozi celotno kariero ohranjal interes za dosežke velemojstrov slikarstva iz davnine, denimo Albrechta Dürerja, Tiziana, Hansa Holbeina, Petra Paula Rubensa, Rembrandta van Rijna in Diega Velázqueza.
Ker so s temi imeni v Umetnostnozgodovinskem muzeju zelo dobro založeni, so za obravnavanje tovrstne teme kar pravi naslov. Kot pripišejo, so reprodukcije mojstrovin iz njihove zbirke visele že v slikarjevi otroški sobi v Berlinu. Podaril mu jih je dedek Sigmund.
Retrospektiva v Umetnostnozgodovinskem muzeju bo sploh prva Freudova v Avstriji in toliko osrednjih del tega ključnega evropskega figuralika povojnega časa, »slikarja mesa« in enega najprepričljivejših talentov, ki je razvil izjemen občutek za upodabljanje človeške eksistence, zlepa več ne bo tako blizu Slovenije.
