Tiskane izdaje
Za 21. stoletje se ne sliši čisto običajno, a lanska odmevna razstava Goli moški v Leopoldovem muzeju na Dunaju, ki si jo je bilo mogoče ogledati celo v Adamovem ali Evinem kostimu (med njenim potekom so organizirali ogled za nudiste), že velja za sploh prvo, s katero so se celovito lotili sicer prastare, zimzelene teme moškega akta v umetnosti.
Da velja za prvo, so zapisali v pariškem Muzeju Orsay, v katerem je od danes - tudi v sodelovanju z Dunajčani - dostopno nekaj zelo podobnega, namreč projekt Masculin/Masculin, ki prav tako prinaša izbor moških aktov, zlasti iz zadnjih stoletij.
Odnos do golote se pač spreminja.
V zahodni umetnostni zgodovini je bilo javnemu pogledu vselej bolj dobrodošlo umetniško ali kako drugačno izkoriščanje ženskega telesa, v klasični antiki, katere dolžniki seveda ostajajo tudi novodobni akti, pa je bilo ravno obratno.
V stari Grčiji je moralo miniti kar nekaj stoletij, vključno s klasičnim 5. stoletjem pr. n. št., da si je po neskončni seriji moških aktov, postavljenih na najrazličnejše reprezentančne kotičke javnega prostora, kdo upal ustvariti celopostavni kip gole ženske. Prvi je bil kipar Praksitel v 4. stoletju pr. n. št., avtor slavne Knidske Afrodite.
V Muzeju Orsay so razstavo sicer usmerili predvsem v čas od leta 1800 dalje, torej od neoklasicizma, sicer pa poudarek ni kronološki, ampak tematski.
Zanimali so jih predvsem osrednji pristopi k upodabljanju golih mož.
Med izpostavljenimi so reinterpretacije klasičnih antičnih kanonov in »božanskih proporcev« v zadnjih stoletjih ali odnos simbolistov do moškega akta, protiutež jim predstavljajo realistični akti, usmerjeni v natančno reprezentacijo človeka, seveda pa tudi teme erotike, telesnega trpljenja in izražanja bolečine.
V izboru so dela Georgesa de la Toura, Jacquesa-Louisa Davida, Gustava Moreauja, Augusta Rodina, Paula Cézanna, Edvarda Muncha, Egona Schieleja, Kolomana Moserja, Pabla Picassa, Giorgia De Chirica, Fnancisa Bacona, Luciana Freuda, Georgea Platt-Lynesa, Paula Cadmusa, Davida Hockneyja, Roberta Mapplethorpa, tandema Pierre et Gilles in še koga.
V muzeju so sproducirali tudi nekajminutni video, v katerem kar mrgoli citatov iz umetnostne preteklosti, začenši z znano sliko Kopalnica ameriškega gejevskega slikarja in grafika Paula Cadmusa. Izbrani model so postavili v kompozicije umetniških stvaritev, podobe izvirnikov pa pokažejo ob koncu.
Razstava bo dostopna do 2. januarja 1914.
