Največja razstava Laibacha doslej

Skupina Laibach ob tridesetletnici obstoja oblega slovenske likovne institucije. Po lanski razstavi Gesamtkunst Laibach v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru in velikem projektu v Delavskem domu v Trbovljah bodo danes v mariborski umetnostni galeriji (UGM) odprli ­razstavo Ausstellung Laibach Kunst – Perspektive 1980–2011.

To je najbolj obširna razstava Laibach Kunsta v Sloveniji doslej. Če k temu prištejemo še multimedijski scenski projekt Evropa danes, ki je bil nedavno uprizorjen v SNG Maribor in kjer skupina Laibach igra dominantno vlogo, lahko rečemo, da je ta v svetu najbolj prepoznaven slovenski umetniški kolektiv pravzaprav zasedel Maribor.

Po besedah kustosinje UGM Simone Vidmar se je Laibach od nastanka v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja dejavno soočal s totalitarizmi sodobnega časa in dosledno analiziral občutljiv zrcalni odnos med umetnostjo in ideologijo. Njihovo delo, ki se je v temeljnih konceptualnih obrisih oblikovalo že v kulturnopolitičnem kontekstu Slovenije in Jugoslavije v osemdesetih letih, ponuja kompleksno definicijo umetnosti skozi spekter sodobnega pojmovanja države, svobode, popularne kulture in politike. Razstava v UGM z izvirnimi umetniškimi deli in instalacijami odstira nove poglede na filozofijo te skupine, ki jo večina občinstva pozna izključno po glasbenem in popkulturnem delovanju, čeprav se Laibachovci dejansko že od začetka ukvarjajo tudi ali predvsem ­
s pojmom umetnosti.

Njihovo lucidno raziskovanje 
v svetu popularne glasbe jim je prineslo mednarodni sloves, vendar njihovi radikalno samoreflektirajoči koncertni nastopi daleč presegajo potrošniško in eskapistično naravo popularne glasbe in sodijo bolj v kontekst »politizirane umetnosti«. Kljub nespornemu vplivu na umetniško sceno, na nekatere vidne teoretike ter na širše občinstvo pa skupina Laibach na obstoječem nacionalnem in mednarodnem umetniškem prizorišču ne sodi v noben okvir. S performativnimi pojavitvami v različnih medijih in kontekstih, kot so galerije, koncertne dvorane, filharmonije, televizija, internet, video in film, tiskani mediji, intervjuji, gledališča,­ tovarne, planinske postojanke ali nakupovalna središča, Laibach še vedno predstavlja edinstven izziv dominantnemu modelu pojmovanja in razumevanja umetnosti, kakršnega je oblikovala zahodna umetnostna kritika.

Ivan Novak iz Laibacha je pred odprtjem orisal razvoj skupine, od ustanovitve, prek formalne prepovedi delovanja leta 1983 in tako imenovane plakatne afere, do današnjih dni, ter ob tem poudaril, da svoje delo jemljejo resno, vendar si kljub temu pridržujejo pravico skepse do vsega, torej tudi do lastnega ustvarjanja. »Nismo zadovoljni z umetnostjo nasploh niti sami s seboj«, je poudaril Novak, vendar se jim zdi pričujoča razstava v Mariboru zelo pomembna, ne zgolj kot nekakšna retrospektiva, temveč – kot kaže tudi naslov projekta – kot perspektiva. Laibach je bil vedno vizualno orientiran kolektiv, enačenje zgolj z glasbeno zasedbo, ki so ji pogosto lepili oznake rock ali celo punk ansambla, je v celoti zgrešeno, zadržke imajo tudi do galerijskih postavitev, ker so galerije pač svojevrstno sterilno skladišče, omejeno v modelu razmišljanja in percepcije.

Razstava je postavljena v dvanajstih prostorih, ki predstavljajo ključna obdobja delovanja skupine, od začetkov v osemdesetih letih 
20. stoletja do danes. Med razstav-ljenimi deli so večmedijske instalacije, klasične oljne slike, akvareli, mešane tehnike, fotografije, grafike in film oziroma video, premierno bo predstavljena tudi nova instalacija Perspektive umetnika, ustvarjena posebej za pričujočo razstavo. Pri pripravi razstave, ki vključuje dela iz zasebnih zbirk Neila Rectorja in Daniela Millerja, avtorska dela Janeta Štravsa in Saša Podgorška ter predmete iz Pokrajinskega muzeja Maribor in inštituta za anatomijo ljubljanske univerze, je sodelovala tudi nemška kuratorka Claudia ­Richter.