Tiskane izdaje
Medtem ko se v Benetkah izteka 55. izdaja tamkajšnjega bienala pod taktirko Massimiliana Gionija, je iz Kassla, nemškega mesta, v katerem v ritmu petih let pripravljajo razstavo Documenta, osrednjo alternativo Benetkam in tamkajšnjim nacionalnim paviljonom, prišla težko pričakovana novica o umetniškem voditelju prihodnje 14 izdaje.
Ta bo za ljubitelje sodobne umetnosti z vsega sveta magnet med 10. junijem in 17. septembrom leta 2017, ko bo znova zasedla osrednji kasselski muzej Fridericianum in številne druge točke v mestu.
Kot so nam danes sporočili s sedeža Documente, bo umetniško voditeljico minule lanske 13. izdaje Carolyn Christov-Bekargiev nasledil Adam Szymczyk, poljski kurator in trenutno direktor ter vodja kustosov v Kunsthalle Basel.
Szymczyk je letnik 1970, rojen v mestu Piotrków Trybunalski, v preteklosti pa se je doma angažiral kot soustanovitelj Fundacije Foksal v Varšavi, v kateri je kot kustos deloval med letoma 1997 in 2003. Zatem se je preselil v Kunsthalle Basel, kjer je med drugim kuriral razstave avtorjev, kot so Piotr Uklanski, Tomma Abts, Gustav Metzer, Micol Assaël ali Moyra Davey, seveda pa tudi številne skupinske projekte. Izven matične ustanove je med drugim leta 2008 skupaj z Američanko Eleno Filipović kuriral 5. izdajo Berlinskega bienala sodobne umetnosti z naslovom Ko stvari nimajo sence ali lani razstavo Olinka v muzeju Tamayo v Ciudad de Méxicu.
Ob tem je član sveta Muzeja sodobne umetnosti v Varšavi in prejemnik predlanske nagrade Walterja Hoppsa za kuratorske dosežke. Te nagrade podeljujejo na Fundaciji Menil v Houstonu.
Kot so objavili v Kasslu, ga je nadzorni svet Documente za umetniškega direktorja izbral soglasno.
Dobra ali slaba novica za slovenske umetnike, ki sicer le redko prepričajo umetniške direktorje te elitne nemške razstavo?
Intenzivnejših, neposrednih Szymczykovih stikov s slovenskim prostorom ne najdeš, posredne pa. Sprejel je članstvo v žiriji, merodajni za umestitev del v umetniško zbirko dunajske Fundacije Erste - med drugim soustanoviteljice mednarodne nagrade za kulturo in teorijo, poimenovane po nekdanjem kustosu Moderne galerije Igorju Zabelu -, v katero so kmalu prodrla tudi dela skupin OHO in Irwin.
Kaj je sicer projekt Documenta? Predvsem visokoproračunska razstava sodobne umetnosti, tradicionalno odmerjena natanko na 100 dni, ki ji - predvsem v letih, ko ni vizualnega dela Beneškega bienala - tradicionalno določajo tudi oznako najpomembnejše tovrstne razstave na svetu.
Leta 1955 je kot reakcija na beneško prireditev in ustaljen nacionalni koncept tamkajšnjega bienala tudi nastala, ne naključno prav v Nemčiji - pobudo zanjo je dal kasselski domačin, slikar Arnold Bode -, ki je bila še desetletje pred tem prizorišče skrajnega nacionalizma.
A so Nemce ob mednarodni umetnosti na prvi Documenti v mestu, ki je bilo od februarja 1942 do marca 1945 tarča neštetih zavezniških bomb - med najhujšim bombardiranjem je umrlo deset tisoč ljudi, center mesta je bil povsem razrušen, brez doma je ostalo 150 tisoč ljudi -, soočili tudi z njihovo lastno umetnostjo.
S tisto, ki so jo še malo pred tem deklarirali za izrojeno: s predvojnim nemškim modernizmom in avantgardo.
