Tiskane izdaje
Kaj pomeni ikona danes? Kakšno sporočilo nam prinaša? So ikone danes še vedno nadomestki za bogove in boginje iz antike, ki služijo kot modeli za identifikacijo množic, ali nam danes govorijo nekaj povsem drugega, pa jih ne slišimo?
Vse to in več sproža projekt KOiKONA mladega sarajevskega umetnika, fotografa, grafičnega oblikovalca in asistenta na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu Ivana Hrkaša, ki skozi portrete sarajevskih umetnic raziskuje zgodovinsko-umetniške ikone 20. in 21. stoletja.
Od danes zvečer dalje se v Kinu Šiška lahko sprehodimo skozi igro ogledal ključnih oseb - obrazov ikon, ki so zaznamovale stoletje naše civilizacije, od Fride Kahlo, Virginio Woolf, Nicole Kidman, Twiggy, Ann Roisin Murphy, Vivienne Westwood in tudi do Amy Winehouse, ki so jih ponovno poustvarile sarajevske umetnice, kot so igralka Zana Marjanović, pevka Lela Laković, oblikovalka Amra Zulfikarpašić, stilistka in novinarka Gasha Miladinović, pisateljica Bronwyn Birdsall, umetnica Emina Kujundžić ...
Začelo se je, ko je opazoval svojo prijateljico, modno oblikovalko Ljiljano Majkić, v kateri je v hipu začutil podobnost s Frido Kahlo, kot pravi sam. »Ni šlo le za fizično podobnost, ampak tudi za podobnost v detajlih, v izrazu na njenem obrazu, v njeni strasti do ročno izdelanega nakita, barv ...« In rodila se je fotografija, ki je videti kot eden Fridinih avtoportretov, ki jo je naslovil Ljilja Kahlo.
Ljilja je postala sprožilec za projekt, v katerem Hrkaš mlade sarajevske umetnice preobraža v ključne ikone 20. in 21. stoletja, oziroma v hibridne ikone tistega, kar je bilo, in tega, kar se s podobami ikon dogaja zdaj, v tem trenutku. Hrkaš k portretni fotografiji pristopa »populistično« - pogled opazovalca izziva s tem, da mu podtakne lažno zvezdo, lažno ikono. S tem vzpostavi lastno ikonografijo ter redefinira koncept slave, saj se prav tu najbolj začuti razlika med »včeraj« in »danes«.
Če so včasih zvezde ikone ustvarjali največji holividski studiji, in to z namenom, da ustrežejo prav tej »prapotrebi« množic po novem panteonu. Po identifikaciji z bogovi in boginjami se ikone danes rojevajo nenadzorovano, s klikom na »like«. Zaradi specifičnega sveta, v katerem smo se znašli, kjer se je spremenil pojem časa, kjer se stvari odvijajo z neverjetno naglico, se podobno dogaja tudi z novimi ikonami, ki postajajo vse bolj instant, hitre, pokvarljive...
»Nastajajo preko noči in preko noči tudi izginjajo. Tokrat smo bolj kot kdajkoli mi tisti, ki jih ustvarjamo, in mi tisti, ki jih zrušimo, lahko tudi v nekaj urah, preko spleta,« pravi Hrkaš. »Nikoli ni bila beseda ikona tako marginalizirana, nikoli niso besede Andyija Warhola o petnajstih minutah slave postale bolj resnične kot zdaj, v času, ki ga živimo, kjer čustvujemo s prsti na tipkovnici, z roko na miški, s prstnimi blazinicami, ki drsijo po ipadih in iphonih,« še razlaga Ivan Hrkaš, ki je s svojim projektom začel raziskovati ikone.
Ivan Hrkaš o svojih KOiKONAH:
Zana Frank
»Z Zano Marjanović, izjemno mlado sarajevsko igralko (med drugim igra glavno vlogo v zadnjem filmu Angeline Jolie), se poznava že iz otroštva. Spomnim se, kako sem jo kdaj v šali klical Ana Frank. Ker v njej vidim neko otroškost, čistost, naivnost, hkrati pa tudi neverjetno moč, pravičnost in vztrajnost, sem jo "začutil" kot Anno Frank.«
Ljilja Kahlo
»Ko sem prvič srečal modno oblikovalko Ljiljano Majkić, je bila prva stvar, ki me je pretresla, njena neverjetna podobnost s Frido Kahlo. Fridina podoba, moč njene osebnosti, barv in čustev oživijo skozi Ljiljin ročno izdelani nakit in kreacije Fridinega sveta. Oblečena v svoje ročne izdelke je Ljilja na fotografiji kot eden izmed Fridinih avtoportretov. To je hkrati tudi prva ikona, ki sem jo fotografiral, sprožilec za celoten projekt.«
Amra Westwood
»Moja nekdanja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, zdaj pa kolegica in prijateljica, grafična oblikovalka Amra Zulfikarpašić, je oseba z neverjetno karizmo in čvrstimi stališči ter neizčrpen vir ustvarjalnosti, zanimivih anekdot in življenjskih zgodb. Vedno izvirno oblečena in super šik, kot da bi pravkar prišla z zadnjega londonskega tedna mode. Zaradi vsega tega jo imam za bosanskohercegovsko različico britanske modne oblikovalke Vivienne Westwood.«
Amila Winehouse
»V trenutku, ko sem zaslišal Amilin nalezljivi smeh in jo videl, kako hodi po ulici, ni bilo nobenega dvoma več, da imam še eno KOiKONO, Amy Winehouse. Glede na vse, kar se je dogajalo ob njeni tragični smrti, je bil trenutek, ko sem imel pred sabo Amilo, naličeno, s tipično pričesko, s pravim stanjem na obrazu... zame izjemno nenavaden, čustveno nabit in hkrati surrealističen trenutek.«
