Ob štiridesetletnici galerije - sijajne risbe Vena Pilona

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini praznujejo štiri desetletja delovanja. Ob jubileju bodo odprli pregled redko videnih risb enega ključnih umetnikov minulega stoletja.

Objavljeno
26. september 2013 13.44
Vojko Urbančič, Delo.si
Vojko Urbančič, Delo.si

Risba je lahko marsikaj. Delo, na katerem umetnik nakaže zasnovo kasnejših realizacij, rokohitrski, hipen zapis trenutka, preden se ta izmuzne v preteklik, študija, namenjena urjenju, dodelana predloga za tisk ali povsem samostojno umetniško delo, pod katero se umetnik z veseljem podpiše.

In če v matični galeriji Vena Pilona (1896-1970) v Ajdovščini lastno štiridesetletnico delovanja, med katerim so se uveljavili kot eden osrednjih prostorov vizualne umetnosti na Primorskem, izkoristijo za pregled redko videnega risarskega opusa tega ključnega umetnika minulega stoletja, pomeni, da so segli po močnem orožju.

Listanje kataloga, ki so ga v Ajdovščini izdali že pred odprtjem - to bo danes ob 19. uri -, napoveduje pašo za oči.

V razpršenem Pilonovem opusu, ki ga ob osrednjem in širši javnosti najbolj znanem slikarskem delu sestavljajo še angažmaji na področjih grafike, kiparstva, scenografije, ilustracije, literature in seveda fotografije, zaseda risba status medija, s katerim se je ukvarjal skozi celotno kariero.

Kot piše dr. Irene Mislej, dolgoletna voditeljica Pilonove galerije, je slikarjev risarski opus izjemno številen, sega pa praktično od njegovih otroških let do zadnjih mesecev življenja. »Ker je risba način razmišljanja likovnega umetnika, je razumljivo, da je ohranil veselje do črte vseskozi, tudi ko ni več slikal ali izdeloval grafik ter fotografiral,« pravi.

V pismu dr. Karlu Dobidi je sam izjavil: »V risbi sem iskal vsebino z najpreprostejšimi sredstvi, brez leska, brez slučajnih efektov. Za hipno beleženje anekdote, humorja in sarkazma mi je zadostovala gola črta, tako da nisem iskal ponovne interpretacije in reprodukcije v raznih grafičnih tehnikah, ki nudijo očesu polno dražljajev. Edini vzor mi je bilo življenje s svojim toplim utripom in večno spremembo.«

Akcent izbora razstave bo sicer na Pilonovem najbolj antološkem ustvarjalnem obdobju v času med obema vojnama, času ekspresionizma in nove stvarnosti.

Ob krajinah iz ajdovskih let (v večji meri gre za priprave na slike na platnu) napovedujejo še njegove portrete umetnikov in intelektualcev (zdravnika Magnusa Hirschfelda, Lippy Lipshitz, Oskarja Kokoschke, Andréa Gida in drugih), podobe pariških dam in parov, ki so zatopljeni v intimne pogovore, ter upodobitve živahnih omizij neznanih obiskovalcev razvpitih pariških lokalov.

»Večinoma gre za krokijske skice, ki pa presegajo zunanjo ilustrativnost, saj je z dinamično in odločno črto prenašal na papir neposredne, včasih duhovite, a vselej globoko resnične vtise iz okolja,« pravi v katalogu Nataša Kovšca, ob dr. Mislejevi soavtorica projekta, na katerem bodo Pilonovim risbam iz lastne zbirke dodali še dela iz drugih zbirk, iz Narodne galerije in Goriškega muzeja.

Vzporedno z razstavo risb bodo danes odprli tudi manjšo likovno-dokumentacijsko razstavo o prijateljstvu med umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom in Venom Pilonom ter predstavili publikacijo z njuno korespondenco, ki so jo izdali že spomladi, sicer pa so v galeriji v teh dneh nasploh v obdobju jubilejev.

Pilon se je namreč rodil 22. septembra 1896, umrl 23. septembra 1970, samo galerijo pa so ustanovili 21. septembra 1973.