Tiskane izdaje
V van Goghovem muzeju v Amsterdamu so predstavili doslej neznano sliko nizozemskega mojstra, ki so jo poimenovali Sončni zahod na Montmajourju. Naslikal jo je leta 1888 v Arlesu, dve leti pred smrtjo, v času, ko je bil na ustvarjalnem vrhuncu in ko je naslikal znamenite Sončnice.
O času in kraju nastanka slike ni dvoma, ker jo je umetnik opisal v pismu svojemu bratu Theu z besedami, da jo je naslikal prejšnji dan, 4. julija 1888, na »vzpetini, kjer rastejo majhni grbavi hrasti«. Tisto poletje, ko jo je ustvaril, jo je omenil še v dveh pismih, z njo pa ni bil zadovoljen.
»To je prvo tako veliko odkritje v zgodovini van Goghovega muzeja oziroma v zadnjih 40 letih. Van Gogh je eden od najbolj slavnih umetnikov na svetu in vedno mislimo, da smo videli že vse in da vemo vse, zdaj pa lahko njegovemu opusu dodamo novo delo,« je dejal direktor muzeja Axel Rüger.
Dve leti za avtentičnost
Na sliki je pejsaž Montmajourja, kraja v Provansi, obkroženega z vinogradi, v ozadju je benediktinska opatija, ki jo je van Gogh ovekovečil tudi na drugih slikah, nastalih v Arlesu. Platno je razmeroma veliko – 93,3 krat 73,3 centimetra.
Zadnjih nekaj let je bila v lasti neke družine, ki jo je pred dvema letoma prinesla v van Goghov muzej, da bi tam ocenili njeno avtentičnost. Po temeljitem preučevanju sloga, barv, platna, tehnike so ugotovili, da je slika nedvomno van Goghova. Van Gogh je naredil samomor leta 1890, za življenja pa ni bil priznan umetnik in je prodal eno samo sliko. Muzej, posvečen njemu, ima 140 njegovih del, ki so med najvrednejšimi na svetu, vsako leto pa ga obišče približno milijon ljudi.
