Tiskane izdaje
Zgodba Factor banke, ki je šla v postopek likvidacije, ima še en, doslej prezrt aspekt: zbirko novejše slovenske umetnosti, ki jo je ta banka oblikovala dvajset let.
Zbirka velja za nacionalno pomembno in ima še danes javen značaj, tako da se ob dogajanju v banki poraja tudi vprašanje, kakšna bo ali bi morala biti prihodnost zbirke.
Zbirka je nastajala pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja dr. Tomaža Brejca. Njen namen je bil zbrati vrh slovenske likovne produkcije, ki je nastajala od osemdesetih let dalje. Zbirko, v kateri je zastopanih okoli 50 avtorjev, obsega pa okoli 90 del predvsem slikarske zgodovine, so leta 2001 razstavili tudi v Moderni galeriji. Njen pobudnik je bil prvi direktor Factor banke Fabio Škopac, s projektom pa je nadaljeval tudi kasnejši direktor Boris Pesjak.
Vrednost umetnin
V času razstave so njeno vrednost ocenjevali na pol milijona tedanjih nemških mark. Po besedah Taje Brejc, direktorice galerije Equrna, ki je sodelovala pri nakupu del in za slike tudi izbirala javne prostore, kjer so postavljeni, bi bila njena vrednost danes pol milijona evrov. Pri tem poudarja, da so razmere na slovenskem umetniškem trgu katastrofalne, saj ljudje od začetka krize slik skoraj ne kupujejo, tako da je nesmiselno govoriti o trenutni ceni omenjenih del.
S strokovnega vidika zbirka velja za pomembno predvsem zato, ker je Brejc vanjo umestil najširšo paleto umetnikov različnih generacij in stilov, ki sodijo v slovenski postmodernizem. V zbirki, kot nas pouči Brejčev tekst v katalogu k razstavi, najdemo predvsem dela iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, obsegajo pa tako odmeve modernizma, na primer v delih Hermana Gvardjančiča, abstraktni imagizem številnih avtorjev, kot sta Sergej Kapus ali Bojan Gorenec.
V njej je zajet in zabeležen medijsko najbolj odmeven dogodek – kolektiv slikarske skupine Irwin. V zbirki se nahaja tudi t.i. »post-pop« umetnost Petre Varl, pa tudi dela mlajše generacije umetnikov, denimo, slikarski konceptualizem Žige Kariža in umetnost Marka Peljhana, oprta na digitalna orodja.
Zbirka Factor banke je po prepričanju mnogih pomembna predvsem zato, ker daje celovit pregled pomembnega obdobja in akterjev nove slovenske umetnosti ter ima zato nacionalni pomen.
Usoda celote
Kakšna bo njena usoda, se za zdaj ne da napovedati, so sporočili s Factor banke. Likvidacija, ki poteka pod zasilno upravo, se namreč lahko zavleče in vprašanje je, kdaj bo na dnevni red uprave prišla umetniška zbirka.
Nekdanji direktor Factor banke Boris Pesjak je za Delo pojasnil, da načeloma zbirka sodi v premoženje te banke, s katerim bo ta poskušala pokriti svoje terjatve. Z vidika slovenske umetnosti in kulture je po njegovem pomembno, da se zbirka obdrži kot celota, saj gre po njegovih besedah za najbolj popoln nabor slovenske postmoderne umetnosti in bi po njegovem sodila v Moderno galerijo.
Taja Brejc opozarja, da bi bilo v kontekstu trenutne situacije na umetniškem trgu pri nas najbolj nesmiselno te slike prodati.
Bi lahko država, če bo krila obveznosti te banke v postopku likvidacije, v zameno izposlovala vsaj zbirko?
Na to vprašanje zaenkrat ni odgovora, po Pesjakovem prepričanju pa je pomembno, da se o tem problemu začne razpravljati že sedaj.
Družbena odgovornost
Direktorica Moderne galerije (MG) Zdenka Badovinac bi zbirko Factor banke z veseljem sprejela pod okrilje institucije, ki jo vodi. Ob njeni – za zdaj še neznani – usodi pa opozorja predvsem na pomen bank, ki se angažirajo v polju umetnosti. Po njenem ni dovolj, da banka zgolj kupuje dela za svojo zbirko, ampak da jih daje na razpolago in tudi z drugimi akcijami vlaga v javno dobro. Tako, denimo, izpostavlja dobro prakso Erste Bank, s katero MG sodeluje že vrsto let. Ta namreč poleg tega, da oblikuje zbirko in posoja njena dela javnim institucijam, štipendira umetnike, podeljuje nagrado Igorja Zabela, sofinancira kataloge Moderne galerije ipd.
Umetnine vsepovsod
Zbirka Factor banke je imela ugled tudi zaradi svojega javnega značaja. Po besedah Pesjaka je devetdeset odstotkov zbirke še vedno na ogled v različnih javnih ustanovah. S temi slikami so opremili razne zavode, od ministrstev do izobraževalnih institucij, ena krasi tudi slovenski državni zbor. V poslopju Factor banke naj bi tako viseli zgolj dve sliki iz njihove zbirke prav zaradi izvorne odločitve, da mora od njihovih umetnin nekaj imeti tudi javnost.
