Protest iz 
post-Haiderjevske Koroške

Karl Vouk nadaljuje serijo provokativnih triptihov, s katerimi nasprotuje poveličevanju spomina na nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja.

Objavljeno
11. marec 2011 17.32
Posodobljeno
12. marec 2011 09.15
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Koroški umetnik in arhitekt Karl Vouk je v kulturni taberni Raj v Celovcu predstavil nadaljevanje svoje serije politično angažiranih triptihov, s katerimi osvetljuje koroško politično stvarnost, predvsem z vidika položaja slovenske manjšine v njej in odnosa do koroških Slovencev. Prvo serijo treh triptihov je Vouk ustvaril leta 2005, ob »50-letnici neizpolnitve avstrijske državne pogodbe«, zdaj pa je dodal še šest novih, v katerih se na izrazito ciničen, sarkastičen in izzivalen način ukvarja s post-Haiderjevsko realnostjo avstrijske Koroške in protestira proti čaščenju Haiderjevega kulta.

Koroški triptihi IV-IX so nastali kot protest zaradi postavitve obeležja Haiderju pred cerkvijo deželne zavetnice sv. Eme v Krki na Koroškem. Dejanje je zbudilo ogorčenje med koroškimi umetniki in literati, ki zahtevajo odstranitev spomenika. »Prepričan sem, da spomenik spornemu politiku ne sodi k cerkvi in da se to dvoje ne bi smelo na tak način povezovati in mešati,« je dejal Vouk, »poleg tega pa je spomenik plagiat originalnega dela surrealista Maxa Ernsta

Kot posebej pomembnega Vouk izpostavlja triptih z naslovom Koroška bo enojezična. »Te besede so bile neko nedeljo objavljene čez celo stran v vseh koroških časopisih. Že takrat me je šokiralo, saj tu ne gre za moj, za slovenski jezik, Koroška naj bi bila enojezično nemška. Ob tem se človek vpraša: kaj pa bo potem z mano?« V nasprotje postavi črno platno na eni strani, na drugi strani pa bogastvo različnih barvnih odtenkov, ki simbolizirajo raznolikost govorov in jezikov nove, združene Evrope.

Triptih z naslovom Sončni voz se opira na grški mit o Faetonu, ki je od svojega očeta sončnega boga Heliosa hotel imeti sončni voz, ki mu nato ni bil kos, kar je plačal z življenjem. Vouk je tukaj našel zanimivo analogijo s Haiderjem: »Naključje je, da je imel Haider avto znamke Volswagen Phaeton in da tudi on temu vozilu ni bil kos ter se je usodno ponesrečil.« Logotip Volkswagen Vouk spremeni v Volkswille (volja ljudstva). »Največ Avstrijcev vozi VW, zato ga je tudi deželni glavar, ne pa mercedesa ali letala - da bi se pokazal kot eden izmed njih.« A kot je prepričan Vouk, je bila skromnost le navidezna: »Njegov VW je bil tako luksuzen, da je bil daleč onstran vsega, kar si ljudstvo lahko privošči.«

Tudi datum predstavitve triptihov - pepelnično sredo - in kraj - Raj - je Karl Vouk premišljeno izbral. Kot je pojasnil, gre tudi pri tem za kritiko nizke politične kulture in pomanjkanja kulture dialoga. »Bavarski politik Franz Josef Strauss je na pepelnico tradicionalno zmerjal politično konkurenco in to tradicijo je prevzel tudi Haider ter takrat na zelo grob način blatil vse svoje nasprotnike.« Raj je simbolična navezava na sporni spomenik pred krško stolnico, saj po Vouku namiguje, da je Haider že na pragu raja.

V triptihih se Vouk dotakne tudi Haiderjevega zasebnega življenja in njegove spolne usmerjenosti. »Seveda je marsikaj grobo in sarkastično, na zelo drastičen način sem Haiderju postavil ogledalo, in to je tudi poziv, da se streznimo. On je dejansko še vedno zelo prisoten na Koroškem. S tem, ko poudarjam razliko med tem, kar je govoril in kakšen je bil, opozarjam, naj se ljudje spametujejo. Pepelnica je tudi tisti dan, ko naj človek razmišlja o bistvu življenja in o svoji minljivosti. Da življenje ni samo nek »event« (dogodek), kot ga je Haider neprestano propagiral, temveč da ima tudi neke globje vsebine,« je dejal Vouk. V tem smislu so novi koroški triptihi poziv vsakemu oblastniku: »Politik tudi po smrti odgovarja za svoje delovanje, saj njegovi privrženci še vedno nadaljujejo v smeri, ki jo je začrtal.«

*

Skupina koroških literatov, ki se imenuje Klagenfurter Gruppe (Celovška skupina) je hkrati z odprtjem Voukove razstave razpisala literarni natečaj z naslovom Koroška danes, na katerega vabijo literarne debitante, ki pišejo v nemškem ali slovenskem jeziku in pred tem še niso objavljali. Celovška skupina z omenjenim natečajem poskuša odgovoriti na vprašanja, kakšna je koroška sedanjost, ali se post-Haiderjevska Koroška razvija v normalno deželo in kaj jo pri tem ovira, kako se tam počutijo mladi in kaj jih spodbuja k temu, da na Koroškem ostanejo ali da jo zapustijo. Voukovi politično angažirani triptihi pri tem služijo za iztočnico za kritičen pogled v koroško sedanjost. Natečaj je odprt do 31. julija, zmagovalna dela pa bodo predstavili 10. oktobra v celovškem Raju.