Provokativna umetnost Vojne

Umetniške intervencije na slovenskih bankah ter mariborski nadškofiji.

Objavljeno
09. oktober 2012 14.32
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva

Na balkonu mariborske stolnice­ se je v četrtek pojavil­ transparent z napisom Nadškofija mafija!, ob katerem je plapolala piratska zastava. Provokacija je delo Alekseja Plucerja - Sarna iz ruskega umetniškega kolektiva Vojna.

Ta kolektiv je po umetniških intervencijah v Rusiji, Romuniji, Češki, Estoniji, Španiji ter na Poljskem in Japonskem raven umetniške svobode preizkusil še v Sloveniji. Z nami je delil svoje ugotovitve. V Maribor je ruskega uličnega anarhista zaneslo zaradi projekta Evropske prestolnice kulture.

»Naša naloga je pokazati pravi obraz 'kulturne prestolnice' in videti, kar ostali Evropi ni tako očitno, je pa zelo boleče za Slovence. Status kulturne prestolnice ne sme biti zgolj povod za simulacijo oblasti, ki si želi v mesto in s tem v svoj žep pritegniti dodaten denar. Gre za priložnost pogovora o resničnih problemih Maribora in Slovenije. Gre za priložnost širjenja dejanske informacije o Sloveniji, s čimer bi oblast prisilili, da preneha slikati podobo blaginje, ki v realnosti ne obstaja.«

Z akcijo na mariborski stolnici so hoteli opozoriti, »da se nadškofija okorišča z verniki in ukvarja s skorumpiranimi posli«. Na muho so vzeli tudi banke. Napis Banke – na zanke! so razgrnili pred poslopjem mariborskih Volksbank, Probanke ter Sparkasse.

»Z oblastjo povezano vodstvo slovenskih bank pomaga pohlepnim tajkunom in oblasti na račun revnih ljudi. Ropajo jih pod lažnivimi gesli o nujnosti reševanja velikih podjetij in države pred bankrotom. Laž! Poglejte samo Islandijo danes. Izbrala je novo oblast, ki je stopila na stran ljudi in noče plačevati fiktivnih dolgov milijarderjev, ki so povzročili krizo. Bankirje in uradnike je treba postaviti pred sodišče, tako kot so to storili na Islandiji,« je odločen Plucer - Sarno, ki ga je v Sloveniji šokiralo tudi dejstvo, da številni delavci iz nekdanje Jugoslavije na mesec zaslužijo pičlih 300–400 evrov. »Bankirji, oblast in tajkuni­ breme krize prelagajo na pleča ­preprostih ljudi.«

Z ljubljanskimi anarhisti se je prebil tudi v poslopje Nove Ljubljanske banke, v katerem so razgrnili transparent z imeni 35 političnih zapornikov. »Oni so najbolj potrebni pomoči, vendar banke raje pomagajo tajkunom kot tistim, ki se borijo proti nepravičnemu sistemu.«

Z njegovo provokacijo se je soočil tudi ljubljanski župan Zoran Janković – provokativni napis ga je zmotil med nastopom. »Malo je pozelenel, vendar ni ukrepal. Moji testi so pokazali, da se policija na slovenskih ulicah nad ljudi ne spravlja brez razloga kot denimo na Poljskem, v Španiji ali v Romuniji. Umetnik lahko dela svobodno, in to celo protestni aktivist, ki se ukvarja z ulično umetnostjo,« je Sloveniji podelil pozitivno oceno.