Tiskane izdaje
Kot so zapisali v The Telegraphu, so ob tem prešteli 7.74 milijona obiskovalcev, to pa je statističen rezultat, ki jih na planetu glede števila obiskovalcev postavlja na drugo mesto.
Višjo številko imajo le še v pariškem Louvru.
Za Galerije Tate številka pomeni rekord - število obiskovalcev je za okoli 700 tisoč preseglo sezono 2011/12 -, levji delež v tej statistiki pa pripada Tate Modern. V minuli sezoni jo je obiskalo kar 5,5 milijona ljudi, približno desetino med njimi pa je pritegnila retrospektiva razvpitega Damiena Hirsta.
Njegovo razstavo je videlo okoli pol milijona ljudi, s čimer je postala najbolj oblegana samostojna razstava v zgodovini Tate Moderna doslej. Kljub jedkim kritikam, ki jih žanje v zadnjem času.
Tudi vox populi, ki se je vzpostavil ob njegovi razstavi v Tate Modern, mu ni bil vedno naklonjen.
Požel je tudi odzive obiskovalcev, da je razstava »univerzalno grda«, »izguba prostora in časa« in da ti »uspešno in zvijačno ponudi - nič.«
A so tudi avtorji teh zapisov poravnali vstopnino za ogled razstave.
Direktor ustanove Nicholas Serota je napovedal, da bodo tovrstnim odzivom v prihodnje v Tate Modern namenili še veliko več prostora.
Obiskovalce je pač potrebno animirati in v muzeju bodo, zatem ko so doslej uredili veliko novega fizičnega prostora, v ta namen segli v digitalni svet.
V bližni prihodnosti naj bi bilo v Tate Modern dostopno digitalno ustvarjalno orodje, s katerim se bo lahko vsakdo pridružil velikanom vizualne umetnosti, ki so zastopani v njej. Rezultate ustvarjanja obiskovalcev bodo namreč projecirali na razstavne stene, napovedujejo pa tudi 75 novih displejev, na katerih bodo predvajali komentarje, pohvale in kritike obiskovalcev.
Ni pa podatka, ali nameravajo prostovoljnim ustvarjalcem, denimo, plačati razstavnino ...
Statistika obiska je v zdajšnjih grenkih časih v življenju muzejev vse pomembnejša, v Galerijah Tate pa so kljub odličnim rezultatom aktualni tudi drugače. Na britansko vlado so namreč pravkar naslovili prošnjo po jasnejšem in predvsem stabilnejšem financiranju. Želijo si petleten dogovor z vlado, ki bi jim omogočil politiko ustvarjanja »nacionalne zakladnice umetnosti v času nižanja javne podpore kulturi«.
Vlada jim vsako leto odščipne nekaj subvencije - letos za dodatnih 3,5 odstotkov -, finančna statistika rekordne sezone pa je bila po pisanju Reutersa naslednja: muzejska skupina Tate je za leti 2012-2013 prejela 31,5 milijonov funtov, lastnih prihodkov pa so imeli 56,4 milijone. Za javne programe so porabili 40,7 milijonov.
