Tiskane izdaje
Slikarka Maja Šubic se že dolgo izraža v pisanem naboru tehnik. Desetletje je namenila Charlesu Darwinu, tokrat pa se v srednjeveški Šivčevi hiši v Radovljici prvič predstavlja z – alternativnim Darwinom. Z Erasmusom Darwinom, ki je tostran Rokavskega zaliva tlakoval pot precej znamenitejšemu vnuku Charlesu.
Slikarka že dolgo sledi avtorskim nazorom, ki dajejo v zdajšnji panorami slikarstva vtis oaze, na kateri si poskušajo tudi v sodobnosti izkrčiti več prostora področja vizualnega izražanja, ki so potisnjena na margino.
Tudi v domeno uporabne umetnosti. Ob kreiranju klasičnih slik ilustrira in ustvarja like za filmsko animacijo, predvsem pa kot ena redkih slika v starodavni tehniki freske, ki je danes le še predmet restavratorjev ali izvajalcev komercialnih dekorativnih naročil.
Te tehnike aktualizira z različnimi pristopi. Freske, denimo, tudi tako, da se kdaj zgodi, da v to trpežno tehniko, ki je zlahka kos stoletjem, prevaja motive z efemernega medmrežja. Nekakšne »postmedijske freske« s prefabriciranimi motivi torej, ki pa glede tem – tako kot slikarkina druga dela – često ustvarjajo vtis izstopa iz sodobnosti.
Kot brezčasne in univerzalno relevantne motive, primerne tudi za komentar aktualnega socialnega darwinizma, namreč obuja predvsem dosežke iz preteklosti, na čelu s tistimi iz njej vselej ljubih angleških imperialnih viktorijanskih časov.
Na Otoku ji je uspelo tudi nekaj, kar lahko primerjaš s prodajo zamrzovalnika Eskimu. Ob dvestoti obletnici rojstva Charlesa Darwina je prav ona naslikala monumentalno fresko na nekdanji evolucionistovi osnovni šoli v njegovem rojstnem Shrewsburyju.
Tudi v Šivčevi hiši v Radovljici, kjer se njena razstava Spomini na deda: Erasmus Darwin, 1731–1802 izteka, med drugim razstavlja freske, a so te za razliko od shrewsburyjske zlahka premične. Slikarka jih pogosto ustvarja na prenosnih nosilcih, tokrat jih je obiskovalcem (dobesedno) servirala na krožnikih.
Na glinenih, preoblečenih v omet, kar je njen poklon drugemu znamenitemu angleškemu priimku, Wedgwood, ki ga instantno povežeš z istoimensko otoško industrijo porcelana z značilnimi pastoralnimi motivi v običajno modrih odtenkih. Industrija ostaja pri dobrem zdravju in je še lani založila trg s spominki londonskih olimpijskih iger, sami Wedgwoodi pa so bili pomembno – tudi sorodstveno – povezani z Darwini.
Ustanovitelj tovarne Josiah Wedgwood je bil znan abolicionist, borec proti suženjstvu, somišljenika in prijatelja pa je našel ravno v junaku tokratne razstave, Erasmusu Darwinu, ki je bil zdravnik, filozof, pesnik, soustanovitelj Lunar Society v Birminghamu in eden vodilnih angleških razsvetljencev svojega časa. Bil je prijatelj Benjamina Franklina in celo navdih za zgodbo o Frankensteinu, predvsem pa prvi, ki je nakazal idejo o evoluciji. Da vse živeče izvira iz najmanjših oblik življenja, je pričal napis na njegovi kočiji: E conchis omnia, Vse iz školjke.
Maja Šubic se mu je poklonila z izborom omenjenih krožnikov s freskami, na katerih se prepletajo abstraktni krogi, ki odražajo Erasmusovo raziskovanje vida, slikarski citati Williama Blaka, ki je dajal podobo tudi Erasmusovim zapisom, ali podoba črnca z znamenitim abolicionističnim napisom »Am I not a man and a brother?«. Napis so na medaljonih nosile tedanje dame iz visoke družbe.
Na ogled so tudi dela v klasičnih tehnikah in za 18. stoletje značilne portretne senčne silhuete, kakršne v Sloveniji morda najbolj poznamo prav po silhueti moža, ki mu je posvečen trg pred Šivčevo hišo: Antona Tomaža Linharta.
