Tiskane izdaje
»Obiskovalci pogosto sprašujejo, zakaj so Chagallove živali modre, rumene ali rožnate barve in zakaj ima človek dva obraza. Sedaj bodo lažje razumeli, od kod je Chagall črpal navdih za svoje podobe,« je, kot poroča STA, dejala kustosinja razstave Ekatarina Selezneva.
Da izpostavijo pomembnost teh vplivov, so na razstavi predstavili tudi ruske rezbarije v lesu, preproge in ikone, pa tudi judovski sedmeroramni svečnik. Chagall, rojen v revni judovski družini v Vitebsku, nikoli ni pozabil svojega življenja v judovskem getu. Podobe Vitebska se pojavljajo na večni njegovih slik.
Po oktobrski revoluciji je Chagall postal komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku. Zaradi spora s slikarjem Kazmirjem Malevičem je leta 1920 odstopil. Zapustil je Vitebsk in emigriral v Francijo. Leta 1923 se je dokončno naselil v Parizu.
Razstava bo po besedah kustosinje ljudem pomagala razumeli Chagallovo skrivnost. Na njej so predstavljene tudi umetnikove manj poznane risbe, akvareli in gvaši, pa tudi skice Vitebska, pariški kolaži in znamenite ilustracije Biblije in Lafontainovih basni.
Nekateri eksponati, ki so si jih za to priložnost izposodili v Etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu in moskovskem Muzeju judovske zgodovine, razkrivajo prototipe umetnikove domišljije.
V času, ko je Chagall v Franciji, kjer je tudi umrl, dosegel svetovno slavo, je njegovo delo v nekdanji Sovjetski zvezi še vedno želo neodobravanje. Priznanje je dobilo šele po umetnikovi smrti, ko je leta 1987 več tisoč ljudi stalo v vrsti za prvo večjo razstavo Chagallovih slik v moskovskem Muzeju lepih umetnosti. Leta 2005 so na tri mesece trajajoči razstavi z naslovom Pozdravljena domovina našteli približno 128.000 obiskovalcev.
Chagall (1887-1985) je razvil poseben slikarski slog, s katerim se je odpovedal pravilom perspektive, vtisu prostora in konvencionalnim odnosom med predmeti in bitji. Iz utrinkov otroških fantazij, ljudskega izročila, legend in judovske vere je sestavil nadrealistične podobe posameznikovih čustev, spominov in stisk.
