Tiskane izdaje
Sejmi so postali običajna redna praksa na trgu umetnin. V konkurenci mednarodnih umetniških sejmov si za dodatno uveljavitev prizadeva tudi Viennafair The New Contemporary, ki bo potekal od 20. do 23. septembra.
Dunaj se je v minulih nekaj desetletjih uveljavil kot glavno razpotje med severom in jugom, predvsem pa med vzhodom in zahodom Evrope. Vendar pa ta kulturna metropola, ki se sicer ponaša s prvovrstnimi umetniškimi zbirkami, donedavnega ni imela pomembne volge v trženju umetniških del, kar še posebej velja za dela sodobnih ustvarjalcev.
Viennafair poskuša popolniti to praznino. Na novo zasnovan sejem ponudnikov del sodobnih likovnih umetnikov, na katerem namenjajo posebno pozornost postkomunističnim državam Evrope, že osmo leto zapored poteka na dunajskem sejmišču. Večinski lastnik in upravitelj na novo zasnovanega sejma je ruski podjetnik Sergej Skateršikov. Skateršikov je med drugim osmislil MT Indeks, prvi indeks moskovske borze, pa tudi Skate's Market Research v New Yorku, ki se je razvil v nadvse ugledno podjetje za raziskave na področju mednarodnih umetniških naložb.
Na seznamu tovrstnih mednarodnih dogajanj ni praznih mest. »Naša poglavitna ideja je v tem, da Viennafair in Dunaj predstavimo kot pomembno mesto v tem izjemno konkurenčnem koledarju umetniških sejmov,« pravi Skateršikov, ob tem pa poudarja, da bodo v z razpravami bogatem spremljevalnem programu »proučili, kakšen je trg umetnin danes v primerjavi z včerajšnjim in kakšen bo po vsej verjetnosti jutri«.
Prisotnost postaja obveznost
Med 122 razstavljalci je 47 galerij iz Srednje in Vzhodne Evrope, vključno z dvema slovenskima galerijama - od katerih pa je za ljubljansko Galerijo Gregorja Podnarja prvi naslov Berlin. Podnarja prvi dan sejma ni bilo na Dunaju, tako da smo se pogovarjali z njegovim sodelavcem Nicolom Mofassinijem. Na dvodelni stojnici se predstavljajo trije umetniki: »miss Christmas« je prevladujoči razstavni predmet na prostoru z deli Vadima Fišhkina, ki na svojevrsten umetniški način s humorjem kombinira znanost, tehnologijo in geografijo. Na Podnarjevi stojnici razstavljata še umetnika Marzena Nowak in Goran Trbuljak.
»Na Viennafair so nas verjetno povabili zaradi uspešnega lanskoletnega nastopa,« nam je povedal Mofassini. »Radi bi videli, kaj je za nas najboljše s tržnega stališča.Gregor se je odločil, da se bo letos udeležil sejma v Riu, zato smo sklenili, da zaradi časovnega neskladja ne bomo sodelovali na berlinskem ABC, temveč smo se raje odločili za predstavitev na Viennafairu.«
Mofassini poudarja, da so danes sejmi, na žalost, vse bolj kraji, kjer imate vse več prvih stikov z morebitnimi kupci. »Na žalost, pravim zato, ker danes ni dovolj, če človek dobro dela doma oziroma v galeriji. Tako kot to velja tudi za vse druge poslovne panoge, danes preprosto morate biti prisotni na sejmih.«
Dobrodošel drugačen pristop
Nekoliko drugačen pristop ima P74 galerija iz Ljubljane. »Nismo komercijalna galerija, temveč nevladna in nedobičkonosna organizacija. Naš poglavitni cilj je promocija mladih, neuveljavljenih umetnikov iz Slovenije, pa tudi že uveljavljenih umetnikov z Balkana,« nam je povedal Uroš Legen iz P74. Galerija tokrat že četrtič sodeluje na Viennafairu, bili pa so tudi že na sejmih v Baslu, New Yorku, Budimpešti in Parizu. Na Dunaju predstavljajo dela Tomaža Furlana, Dejana Habichta, Sanje Iveković, Polonce Lovšin, Tadeja Pogačarja, Uroša Potočnika, skupine SBD, Mladena Stilinovića in Balinta Szombathyja.
»Sejem je dober, saj prihajajo kustosi in drugi umetniški strokovnjaki iz različnih držav, ki nato naše umetnike morebiti povabijo na druge razstave. Nekaj umetnin smo tudi prodali, a to ni naš glavni cilj,« pravi Legen in poudari, da tujih ljubiteljev umetnosti ni lahko navdušiti z deli mladih umetnikov iz majhnih držav, ki se še niso dovolj uveljavili. »Precej bolj prepričljivi postanete, če ste na sejmu prisotni nekaj let zaporedoma. Tako vas začnejo jemati bolj resno.«
Viennafair letos predstavlja tudi »novo umetnost« Azerbajdžana, Gruzije, Belorusije, Kazahstana in Ukrajine. Iz tega dela Evrope je največ ruskih razstavljalcev, in sicer sedem. Madžarsko zastopa šest galerij. Sodobno umetnost Turčije predstavlja osem razstavljalcev, ki se morajo za to zahvaliti predvsem močnim sponzorjem. Seveda je dobro zastopana tudi gostiteljica Avstrija, ki jo predstavlja 41 galerij, Nemčija jih ima 18, še dvanajst pa je galerij iz drugih zahodnoevropskih držav. Sejma sta se udeležili tudi po ena galerija iz Dubaja in Južne Koreje.
