Tiskane izdaje
Sodelujoči se bodo spoprijeli z dogodkovno usmerjenostjo likovnega področja in likovnih institucij ter se spraševali o tem, kaj pravzaprav pomeni takšen splošen trend spreminjanja narave delovanja likovnih institucij, ki so še pred nekaj desetletji predvsem razstavljale statično likovno produkcijo.
Zdi se, da je likovno področje v tem smislu povsem nereflektirana struktura, čeprav ima njegova dogodkovna produkcija zaradi velikega in še vedno naraščajočega števila institucij izjemne razsežnosti. Umetnostne institucije namreč v zadnjih desetletjih ne le hranijo in razstavljajo sodobno umetnost, temveč to skupaj z ostalim dogajanjem tudi naročajo in producirajo. Ker so tako postale naročnik sodobne umetnosti podobnega tipa in razsežnosti, kot sta bila nekoč le še plemstvo in cerkev, se zdi natančnejši razmislek o tem, kaj takšni procesi pomenijo, toliko bolj nujen.
Udeleženci simpozija se bodo posvetili vprašanjem, kot so: kakšen govor in ikonografija tako nastajata in zakaj, kakšne skupnosti tako nastajajo in zakaj ter kako se oboje vključuje v splošno delovanje družbe in se obnaša kot sodobni ideološki aparat, so zapisali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC).
Danes bodo o naštetih vprašanjih razmišljali kuratorica letošnjega bienala Beti Žerovc, ki bo podala uvodno besedo, Luisa Accati, Bojana Kunst, Henrietta L. Moore, Renata Salecl, Dario Gamboni in Roger Sansi-Roca, v soboto pa Werner Hanak-Lettner, Beatrice von Bismarck, Thomas Fillitz, Nathalie Heinich in Robert Pfaller.
Grafični bienale v Ljubljani je vrata odprl konec septembra. Organizira ga MGLC. Kustosinja letošnje izdaje Beti Žerovc je kot vsebinsko izhodišče izbrala umetniški dogodek, saj gre po njenem prepričanju za medij, ki je na likovnem področju trenutno izredno aktualen. Bienale se bo sklenil 20. novembra.
