Sissel Tolaas: razstava vonjev

Ljubljana - Sissel Tolaas kot oblikovalka vonjav sodeluje z družbo International Flavors and Fragrances, v kateri razvijajo parfume za Prado, Ralpha Laurena ali Calvina Kleina. Kot nekdo, ki mu trženje nosu prijaznih dražljajev ne zadošča, je blizu poskusu ustekleničenja človeških emocij v obliki dišav, kakršnega je v uspešnici Parfum leta 1985 popisal Patrick Süskind.

Tokrat bo gostja Kapelice, kjer si bo med njeno razstavo na zimzeleno vprašanje, kaj ko bi gole stene spregovorile, mogoče odgovoriti pritrdilno. Stene galerije bodo dejansko gole, spregovorile pa bodo, ko jih boš podrgnil z dlanmi. Tolaasova (1963), ki ni le kemičarka, ampak tudi lingvistka in profesorica na Harvardu, ki so ji pri New York Timesu naklonili oznako nemara najkontroverznejše akterke parfumske industrije, jih bo namreč premazala z mazilom, ki ga je razvila v svojem berlinskem laboratoriju ob sodelovanju prostovoljcev. Ti so ji posodili svoj vonj; ne kakršnega koli, ampak vonj strahu, stiske. Tako bodo tudi stene v Kapelici govorile o človeškem strahu ...

Tolaasova, po rodu Norvežanka, je ena redkih, ki na področju sodobne umetnosti delajo s človeškim vonjem (to počne že od začetka devetdesetih let in je doslej sestavila arhiv približno 7800 različnih vonjev), in medtem ko, denimo, ostajata izolacija in potencialno trženje človeških feromonov nedosežen sveti gral parfumarstva, sama dela s prvinskim človeškim smradom, obravnavanim v širšem družbenem kontekstu. Zanima jo telo kot orodje nevidne komunikacije; konkretno znoj, ki ga zatem poustvarja v natančnih, sofisticiranih kemičnih posnetkih. In kdaj tudi nosi.

Denimo na nekem sprejemu pri brazilskem ambasadorju v Berlinu, kjer se je pojavila v popolni toaleti, toda z vonjem moškega znoja, in opazovala reakcije ... Nasploh jo zanimajo meje družbene tolerance do vonjav, saj niso samoumevne. V aseptični Kaliforniji smejo, denimo, po zakonu smrdljivce vreči iz javnih knjižnic.

Tolaasova, ki je razstavljala že v seriji pomembnih umetnostnih ustanov (MOMA v New Yorku, Guggenheimovi ustanovi v Benetkah in Berlinu, moskovska Tretjakovska galerija, pekinški Narodni umetnostni muzej ...), sicer celoten Zahod jemlje kot območje, preobremenjeno z dišavami, a v bistvu slepo za vonje.

V Kapelici, kjer se bo na odprtju predstavila še s predavanjem, bo aktualen njen lani na Ars Electronici nagrajeni projekt Strah 21/21, ki ga je zastavila tako, da je »obdelala« skupino moških z različnih koncev sveta, ki jim je bila skupna fobija pred ljudmi. Dotik stene v Kapelici bo tokrat pot k fobičnim scenarijem sedmih med njimi ...