Slovenski impresionisti potujejo v Francijo

Največja predstavitev slovenske umetnosti v tej državi.

Objavljeno
18. januar 2013 20.46
Image
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Razstava slovenskih impresionistov v Narodni galeriji v Ljubljani leta 2008 je bila super uspešnica, saj si jo je ogledalo 113.000 ljudi. Od 18. aprila do 13. julija bodo dela naših impresionistov na ogled v Parizu, v Naslovnica francoskega kataloga o slovenskih impresionistih, domovanju Muzeja lepih umetnosti.

To bo največja predstavitev slovenske umetnosti v Franciji. Tako kot v Ljubljani tudi v Parizu ne bodo razstavljene le slike, ampak še druga dela s preloma med 19. in 20. stoletjem, ki celovito odslikavajo takratno bogato kulturno dogajanje.

Tisti čas je namreč prinesel moderno vizualno izražanje, od knjižnih ilustracij, oblikovanja knjig in plakatov do filma in fotografije. Zato bodo med dvesto deli na ogled še kipi, fotografije, trije kratki filmi Karola Grossmana, knjižne opreme, ilustracije, karikature in arhitektura. Obenem predstavljeno tridesetletno obdobje (1890–1920) vključuje dogodke, ki niso pomembni le za kulturno, ampak tudi politično in širše družbeno življenje Slovencev.

Nad razstavo bedita direktorica Narodne galerije Barbara Jaki in predstavnik Petit Palais Sylvain Lecombre. Izbor del so pripravili v naši galeriji in ga uskladili z ­gostiteljico.

Tudi sopotniki

Večina umetnin, ki bodo šle na pot, je iz zbirke Narodne galerije, nekaj jih je iz Moderne galerije, Narodnega muzeja, Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter od zasebnikov. Podobnost z ljubljansko razstavo je tudi v tem, da ne zajema le impresionistov, temveč so vanjo vključeni tudi sopotniki.

Tako bodo na ogled dela od realizma naprej, zlasti Ivane Kobilce in Jurija Šubica, ki so nastala v Parizu. Barbara Jaki je povedala, da so posebej veseli, ker se bo umetninam iz Slovenije pridružila slika Jurija Šubica Pred lovom, in sicer različica iz muzeja v Niortu v Franciji, na kateri je ob lovčevih nogah tudi pes in jo je umetnik naslikal za naročnika v Franciji. »Tako bomo na to pomembno delo opozorili Francoze, mi pa si ga bomo lahko ogledovali v družbi velikih umetnin naše dediščine,« je dodala Jakijeva.
V domovino

Da se gredo naše umetnine predstavit v tujino, je bolj izjema kot pravilo, sploh v tako velikem številu. Svojstvena posebnost je tudi to, da gredo slovenski impresionisti prav v Francijo, domovino impresionizma. Édouard Manet je namreč leta 1863 s slavnim Zajtrkom na travi postavil temelje impresionizma in ta slika je hkrati postala simbol antiakademizma.

Slovenska četverica, ki jo sestav­ljajo Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen, se je profilirala kot skupina posebne oblike impresionizma, zato je govor o slovenski impresionistični šoli, čeprav je bila, podobno kot Francozi, predvsem na začetku usmerjena predvsem na krajino v različnih delih dneva in leta zaradi različne svetlobe.

Slovenski umetniki so se s francoskim impresionizmom seznanili posredno prek nemških impresionistov na razstavah v Münchnu in na Dunaju, dodali pa so prvine, ki so se jih naučili v Ažbetovi zasebni slikarski šoli v Münchnu. Vsi štirje so se namreč šolali pri njem. Njihov namen je bil ustvariti slovensko umetnost za slovenski narod.

Ni prvič

Vseeno so se med seboj razlikovali tudi po motiviki in prevladujočih barvnih tonih. Na začetku so podobno kot francoski impresionisti naleteli na zavračanje javnosti, vendar je ta njihov modernistični duh kaj hitro sprejela. Je pa zanimivo, da so združeni v skupini Sava razstavljali v Parizu med mirovnimi pogajanji leta 1919 v okviru jugoslovanske umetnostne razstave.

Kam po Parizu?

Kako se je sploh porodila zamisel o gostovanju naših impresio­nistov? Barbara Jaki je pojasnila, da so se prizadevanja začela leta 2008 v času našega predsedovanja Evropski uniji, intenzivnejša so se nadaljevala po odprtju razstave v Narodni galeriji Slovenski impresio­nisti in njihov čas spomladi istega leta in po tem, ko so načrti za prenovo naše galerije postali oprijemljivejši. Zaradi prenove bi morale najdragocenejše umetnine v depoje in kajpak je bolj smiselno, da so na voljo ljudem. V Narodni galeriji si niso zamislili gostovanja prav v Parizu, a je tako naneslo zaradi spleta okoliščin.

Zbirko impresionistov so hoteli predstaviti v katerem od uglednih evropskih razstavišč in nekaj poskusov se je izjalovilo. Najprej so zaradi zgodovinskih povezav poskušali v Narodni galeriji v Pragi, poskušali so se tudi dogovoriti v pariških muzejih Orsay, Orangerie in Louvre, ki prav tako razstavlja umetnost iz časa okrog leta 1900 in zdaj celo sodobno umetnost. Pogovori o gostovanju razstave potekajo še v Madridu, Cardiffu in Rimu, zanimanje se kaže tudi v Pragi.

Stroški

Levji delež stroškov za razstavo v Parizu bodo pokrili gostitelji. Prevoz bo krila Narodna galerija, zavarovanje pa bodo plačali Francozi. Ti bodo plačali tudi postavitev razstave, razstavno opremo, promocijo in izdajo kataloga na 160 straneh, za katerega so besedila poleg direktorice prispevali kustosi ­Narodne galerije.

Ta razstava je po besedah Barbare Jaki za Slovenijo prestižni dogodek, ki nas lahko navdaja z nacionalnim ponosom, pomembna je tudi delitev naše dediščine z drugimi državljani v skupnem evropskem prostoru.