Tiskane izdaje
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani bo nocoj ob 19. uri na obrazih prisotnih gotovo kar nekaj smeha.
Zaradi vrhunskega dometa politične satire in karikaturnih portretov velmož iz nekdanjega slovenskega intelektualnega prostora v zadnjih letih Avstro-Ogrske, ki jih je podpisala velika, takorekoč sveta trojica tovrstnega slovenskega vizualnega izražanja:
Hinko Smrekar (1883-1942), Maksim Gaspari (1883-1980) in Gvidon Birolla (1881-1963). Vsi trije so bili nekaj časa člani znane umetniške skupine Vesna, aktivne med letoma 1903 in 1906.
Gre za velemojstre tukajšnje zgodnje ilustracije, satire in karikature, vse, kar napovedujejo na razstavi Več humorja, ljudje božji avtorice Irene Eiselt, pa ima stalen domicil v Rokopisni zbirki in zbirki redkih tiskov ter v Kartografski in slikovni zbirki NUK.
Tovrstno občutljivo gradivo v izvirnikih redko najde stik z javnim pogledom na razstavah, zato je poteza knjižnice zelo dobrodošla.
Četudi je politična satira Smrekarja, Gasparija in Birolle odraz povsem konkretnih razmer v slovenskem prostoru, značilno razdeljenem na liberalni in klerikalni pol, in prekrita s stoletno patino, kot vsaka dobra satira ohranja tudi vselej aktualen, univerzalen naboj.
Vizualno obračunavanje z ljudmi z nasprotnega političnega brega pač vse od izuma tiska ni nikoli šlo iz mode.
Na področju politične satire bo mogoče v NUK spremljati originalne risbe s tušem, ki so jih omenjeni umetniki risali po naročilu za liberalni glasili: za politično-satirični tednik Osa (1905-1906) in dnevnik Jutro (1910-1912), ki sta ostro napadala politično nasprotno - klerikalno - stranko ter njihove predstavnike. Medtem ko je Jutro znan časopis, je bila Osa politično-satiričen tednik, eden razmeroma mnogih v slovenskem prostoru, ki jim niso bila dana prav mnoga leta izhajanja.
Teksti v Osi so bili ustrezni osjemu želu, skratka, žaljivi.
Žalitve duhovniškega stanu in posameznikov so bile včasih tako ekstremne, da so neokusna besedila motila celo nekatere vidnejše predstavnike liberalne stranke, ki so obsojali tovrstni način komunikacije, dovoljene v t. i. farških gonjah. A so velikokrat prav risbe omilile in omehčale pisano besedo.
Jutro bo zastopala serija Gasparijevih portretnih karikatur. Portretiral je Ivana Hribarja, Ivana Tavčarja, Antona Aškerca, Otona Župančiča, Riharda Jakopiča in mnoge druge, s portretnimi karikaturami in avto-karikaturami pa bo zastopan tudi Smrekar. V NUK še posebej izpostavljajo njegove skice karikatur, ki jih je zbiral Fran Vesel.
