Tiskane izdaje
Ena največjih tatvin umetnin je potekala kot po maslu: v Muzeju moderne umetnosti v Parizu so ponoči varnostniki zaspali, alarmni sistem je bil pokvarjen in tat, ki je že podnevi odstranil varnostno zaščito na oknu ter tisto noč splezal skozenj, se je, ne da bi vedel za vse okoliščine, hitro napotil po sliko, ki se jo je bil namenil ukrasti – Tihožitje s svečo (1922) Fernanda Legerja. Hitro jo je vzel iz okvirja, in ker se alarm ni oglasil, si je vzel kakšno uro časa za ogled in si izbral še štiri slike v skupni vrednosti najmanj sto milijonov evrov. Iz okvirjev je vzel še umetnine Picassa (Golob z grahom, 1911), Matissa (Pastorala, 1906), Braquea (Oljka v bližini Estaquea, 1906) ter Modiglianija (Ženska s pahljačo, 1919), jih zvil in se pri tem spretno izognil tridesetim notranjim kameram. Zatem se je napotil na ulico, kjer je imel parkiran avtomobil.
Domnevnega tatu zdaj zaslišujejo, niso pa še našli slik, ki so po oceni nekaterih vredne celo dvakrat več od sto milijonov. Človek pajek, kakor ga zaradi plezanja v stanovanja pri prejšnjih krajah imenujejo francoski mediji, je Hrvat Vjeran Tomić (43)
s francoskim državljanstvom. Pri zadnji spektakularni akciji naj bi imel dva pomočnika.
Osumljeni Hrvat je policistom povedal, da mu je krajo Legerja naročil Jean-Michel C., lastnik antikvariata, njegovo ime pa da izdaja zato, ker mu ni plačal dogovorjenih 36.000 evrov za sliko. Jean-Michel (56) zanika vpletenost in trdi, da je Vjeran omenjene slike pri njem
v trgovini pustil brez njegovega privoljenja. On naj bi jih potem dal urarju Jonathanu B. (34), znanemu strokovnjaku, ki opravlja storitve za dražbene hiše. Njegova naloga naj bi bila, tako domneva policija, da jih skrije. Urar zdaj trdi, da je v strahu slike vrgel v zabojnik za smeti in naj bi jih zmleli z drugimi odpadki.
Po pisanju francoskih medijev preiskovalci ne verjamejo tej razlagi, je pa povsem ne izključujejo, kajti slik še niso našli, četudi jih iščejo elitna enota francoske policije in zasebni detektivi z vsega sveta. Do zdaj nimajo v rokah drugih sledi kot polomljene ključavnice na oknu.
Vjeran Tomić, v čigar skrivališču je policija našla precej nakita in trinajst slik, večinoma iz 17. stoletja, se je
o umetnosti izobraževal. Poleg ukradenih predmetov so našli časopise, v katerih so bili objavljeni podatki o ukradenih slikah. Francoski mediji pravijo, da je Tomić pripadal skupini kriminalcev iz nekdanje Jugoslavije, ki v Parizu organizirano krade že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Če slik ne bodo našli, bo to ena največjih kraj umetnin; v Franciji jo imenujejo tatvina stoletja. Tako dragocene in znane umetnine tatovi zelo težko prodajo. V registru izgubljenih umetnin v Londonu je kraja v francoskem muzeju označena za eno največjih doslej glede na ocenjeno vrednost, pomen avtorjev in visok rang muzeja.
Muzej moderne umetnosti v Parizu so na bregu Sene nasproti Eifflovega stolpa odprli leta 1961 in je veljal za enega od najbolj varovanih v Evropi.
