Tiskane izdaje
V Mestni galeriji v Celovcu ostaja še do 6. oktobra dostopna umetnost s poreklom v Nemčiji in obdobju povojne razdeljenosti te države, ki se je vtisnil tudi v opuse tamkajšnjih ključnih umetnikov.
Med njimi ostaja eden najprepoznavnejših Jörg Immendorff (1945-2007), slikar in kipar, znan predvsem po prispevku k odmevni nemški neoekspresionistični umetnosti iz konteksta Novih divjakov (Neue Wilde), enem fenomenov, s katerimi se je pozornost vizualne umetnosti v poznih 70. in 80. letih minulega stoletja vrnila h klasični sliki, a tudi kot umetnik, katerega življenje je zaznamovala osebna tragika v obliki redke bolezni.
Že v starosti 61 let je namreč v Berlinu umrl po dolgoletnem trpljenju zaradi amiotrofne lateralne skleroze, neozdravljive živčne bolezni, ki je postopoma uničila njegov lokomotorni sistem. Tako so tudi njegova pozna dela nastala ob pomoči asistenta.
Rodil se je sicer 14. junija 1945 v spodnjesaškem Bleckedeju in v 60. letih študiral pri znamenitem Josephu Beuysu na düsseldorfski likovni akademiji. Pridružil se je študentskemu gibanju, postal maoist in, zavračajoč tradicionalno slikarstvo - leta 1966 je čez sliko napisal: Nehajte slikati -, začasno opustil platno ter se pridružil konceptualizmu. Zaradi tega so mu pokazali vrata akademije.
Zatem je delal kot učitelj likovne umetnosti na gimnaziji in se v 70. letih pridružil omenjeni neoekspresionistični nemški skupini Neue Wilde. Prostor v umetnostni zgodovini novejšega časa si je zagotovil predvsem s ciklom slik Café Deutschland s konca 70. in začetka 80. let, serijo velikih simbolističnih platen, ki prikazujejo namišljena prizorišča: diskoteke in kavarne ter like, kot so voditelji Zahodne in Vzhodne Nemčije. V času hladne vojne se je lotil tako kritike zahodnega kapitalizma kot vzhodnega totalitarizma.
Leta 1996 je znova prestopil vrata düsseldorfske likovne akademije, a tedaj že kot slavni umetnik in - profesor.
V življenju se je soočal z marsičim, tudi s škandali zaradi drog in prostitutk - mimogrede, bil je tudi lastnik bara, živahnega središča umetniških debat -, kar mu je prineslo pogojno zaporno kazen in globo, znova pa tudi slovo od akademije.
A znova začasno.
V Celovcu gostuje retrospektiva 74 njegovih del - 36 slik, 30 kipov in 6 risb - iz vseh osrednjih obdobij njegovega delovanja. Tako iz omenjene serije Cafè Deutschland kot, denimo, iz serije zanj značilnih podob opic Der Maleraffe, ki jih je podajal skozi različno simboliko in jih predstavljal v podobi slikarja (samega sebe). Temu motivu je ostal zvest do konca življenja.
