Tiskane izdaje
Maribor ima kar nekaj odličnih fotografov in fotoreporterjev, med njimi pa je opus Dragiše Modrinjaka vsekakor izjemen. In to na najrazličnejših področjih, od klasičnega fotoreporterskega dela, kjer sta bila zanj značilni bliskovita reakcija in fokusiranje relevantnega motiva, spremljanje gledališke produkcije, kjer so se prav zahvaljujoč njemu ohranile številne zgodbe in prizori, ki bi bile sicer za vedno izgubljeni, portretne fotografije, športa in krajine do motivnih in tehničnih eksperimentov, ki so rezultirali v abstraktnih likovnih kompozicijah.
Predvsem pa je bil izjemen kronist mesta in okoliškega podeželja, osrednjo vlogo v njegovem podobotvorju pa imajo majhne človeške usode, ki so po navadi na margini zanimanja, vendar so še zlasti dragocene kot zgodovinski in socialni dokument časa, poleg tega pa imajo tudi prepričljivo umetniško razsežnost.
Kakšen motivni obseg in izpovedno noto imajo njegove fotografije, ki so nastajale v pol stoletja, odkar se je kot mladenič izšolal pri mojstru Langerholcu na Ptuju, smo se lahko prepričali pred natanko desetletjem, ko je imel v Umetnostni galeriji Maribor retrospektivno razstavo, nešteto fotografij iz njegovega fotoreporterskega dela pri Večeru in Delu pa je seveda izbrisano iz spomina, saj je takšna pač narava dnevnega časopisa.
Modrinjak je bil dobitnik številnih priznanj, poznan je bil kot neutruden mentor mladim generacijam fotografov in nenazadnje tudi kot navdušeni zbiralec fotografskih aparatov, ena od njegovih neizpolnjenih želja je bila predstavitev zbirke v samostojnem muzeju. Morda se bo ta želja uresničila kdaj v prihodnosti, pravzaprav bi lahko s takšnim projektom mesto izrazilo zahvalo enemu svojih najpomembnejših kronistov. Pogrešali ga bomo.
