Minister za kulturo Uroš Grilc je uvodoma dejal, da je zakon specifičen in za naš pravni red zelo nenavaden, vendar je uveljavljen v 12 državah EU, kjer se je povprečna cena knjige po uveljavitvi zakona znižala.
Po ministrovih besedah zakon področje knjige ureja na minimalen način. Postavlja le minimalna pravila, s katerimi založnike spodbuja k temu, da oblikujejo ceno, ki bo kupcu dostopna. Končni cilj zakona, ki ureja zelo razvejan slovenski knjižni trg, je, kot je poudaril, narediti slovensko knjigo bolj dostopno.
Ureditev je po Grilčevem mnenju zelo mila, saj je določitev enotne cene omejena le na šest mesecev, dovoljene pa so tudi izjeme, denimo pri nakupu knjig v prednaročilu in pri serijah ter na knjižnih sejmih in predstavitvah. Knjiga je kulturno blago, zato Grilc poziva poslance, da podprejo 13 členov dolg zakon in pripomorejo, »da postanemo 13. država v EU z njim«.
Poslanske skupine so v predstavitvah stališč večinoma izrazile naklonjenost predlogu zakona. Aljoša Jerič (PS) je dejal, da so v njihovi poslanski skupini prepričani, da bo zakon omogočil pestrejši in raznovrstnejši trg, ki bo vzpodbudil tudi bralno kulturo.
Majda Potrata (SD) predlog zakona razume le kot začetek urejanja knjižnega trga. Zakon bo po njenih besedah onemogočil tudi špekulacije, da bi prvi kupci - posredno prek knjižnic tudi država - kupovali po dražji ceni.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pozdravlja namero zakona, ki želi zavarovati knjigo pred pretirano komercializacijo, podobno tudi Ljudmila Novak (NSi), ki je opozorila, da je področje knjige posebnega pomena, zato je prav, »da knjigo zaščitimo in ji pomagamo«. Sprašuje pa se, ali bo ureditev šestih mesecev dovolj dolga za dolgoročne učinke zakona.
Po mnenju Janeza Ribiča (SLS) je zakon neškodljiv, ni pa prepričan, da bo uresničil pričakovane cilje predlagatelja.
Po besedah Jožefa Jerovška (SDS) pa zakon prinaša zgolj to, »da bomo povsod po Sloveniji dobili knjigo za isti denar«, pri tem pa dvomi, da je zakon tudi koristen. Dvomi tudi, da bodo zaradi zakona knjige cenejše. Opozoril je še, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo ter da omejuje prosto določanje cen na trgu. Boji se še, da bo zakon ščitil predvsem velike založnike in knjigotržce, ki bodo vsem določali ceno. Zato, kot je napovedal, v SDS zakona ne bodo podprli.
V državnem zboru bodo o predlaganem zakonu glasovali ob koncu današnjega dela seje v okviru skupnih glasovanj.