Tiskane izdaje
Delo Slika z belim robom iz maja 1913 je navdihnilo umetnikovo potovanje v Moskvo jeseni 1912. Po vrnitvi v München, kjer je s prekinitvami živel od leta 1896, je iskal način, kako vizualno zabeležiti izjemno močne vtise iz rodne Rusije. V naslednjih petih mesecih je raziskoval različne motive in kompozicije v vrsti študij, pri čemer je svobodno posegal po različnih medijih, od svinčnika in peresa do akvarela in olja. Po vsaj 16 študijah je prišel do končne rešitve, Slike z belim robom.
Na razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju z zbirko Phillips (Phillips Collection) iz Washingtona, je ob končni verziji slike iz maja 1913, ki jo sicer hranijo v Guggenheimovem muzeju, predstavljenih 12 z omenjenim delom povezanih risb in akvarelov ter večja oljna skica iz zbirke Phillips. Skico I. za Sliko z belim robom so v sklopu obsežne konservatorske študije nadrobno proučili in prišli do odkritja, da se pod danes vidno podobo skriva krajina. Omenjeno odkritje razkriva umetnikov postopen in premišljen ustvarjalni proces, preko katerega je svoje ideje prevajal v nov jezik abstrakcije.
Sliko z belim robom je ustanovitelj muzeja, industrialec Solomon R. Guggenheim, pridobil že leta 1929. Razstava bo odprta do 15. januarja.
Vasilij Kandinski se je rodil v Moskvi, kjer je študiral pravo in ekonomijo. Leta 1896 je odšel v Nemčijo, da bi postal slikar. V Münchnu je študiral pri slovenskem slikarju Antonu Ažbetu in na akademiji pri Franzu Stucku. Prve slike je razstavil s skupino Most (Die Brücke). Leta 1912 je bil soustanovitelj skupine Modri jezdec (Der Blaue Reiter). Od leta 1914 je spet delal v Moskvi, leta 1921 je emigriral v Berlin. Sodeloval je s šolo Bauhaus, leta 1933 pa se je pred nacisti umaknil v Pariz, kjer je tudi umrl.
Sprva je slikal v postimpresionističnem slogu, po študiju konstruktivistov in ekspresionistov pa je prešel na nefiguralno abstraktno, a vendar dramatično izrazno slikarstvo, piše STA
