Tiskane izdaje
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) bodo ta mesec začeli intenzivno debato o reševanju problema njihove institucije in njenega prostora v mestu.
Odprl jo bo poziv odbora za novo UGM, ki je bil ustanovljen v preteklem letu, med 10. in 20. januarjem pa bodo na potencial stavbe nekdanje službe družbenega knjigovodstva (SDK) na Trgu Leona Štuklja najprej opozorili s svetlobno intervencijo francoskega umetnika Guillauma Stagnara.
Akcijo bodo nadaljevali s programom soočenj in pogovorov. Kalvarija za UGM se je intenzivirala na začetku EPK, ko je bilo jasno, da obljubljene galerije ne bo. »Po številnih različicah novogradenj UGM na Lentu in Studencih je ostala le velika gradbena jama,« smo pisali leta 2012.
Nato so začeli vodilni na mariborski občini zagovarjati načrt, da bi zgolj obnovili prostore na Strossmayerjevi ulici (kjer je stara UGM), četudi glede na stališče zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine tam niso možni gradbeni posegi, ki bi omogočali vzpostavitev solidnih standardov sodobne galeristike.
Odbor za novo UGM temu ostro nasprotuje. Pred kratkim so namreč izvedeli, da zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ponovno preverja možnosti umestitve oziroma razširitve UGM na dosedanji lokaciji. Tovrstnih preverb je bilo v zadnjem desetletju ničkoliko, pišejo, in če so na zavodu konsistentni, tudi tokrat ne morejo priti do bistveno drugačnih sklepov.
Prepričani so, da temeljitejši posegi v tlorise in gabarite stavbe niso mogoči, kar pomeni, da vztrajanje na tej lokaciji ni smiselno, saj brez korenitih adaptacijskih posegov ni mogoče zagotoviti niti minimalnih standardov za kakovostno galerijsko delo.
»Ponovnega angažmaja zavoda za varstvo kulturne dediščine si tako ni mogoče interpretirati drugače kot zavlačevanje oziroma odstavljanje tega projekta na stranski tir. To je nesprejemljivo, saj gre za najbolj nujno naložbo v mariborsko kulturno infrastrukturo, ki je do zdaj zaradi različnih okoliščin ostala nerealizirana, izgubljena so bila tudi rezervirana sredstva v višini desetih milijonov evrov na ministrstvu za kulturo.«
Odbor, ki je svojo izjavo (podpisali so jo člani Mitja Čander, Aleš Novak, Peter Rak in Andrej Šmid) posredoval javnosti, sicer meni, da nima formalnih in konkretnih pristojnosti za izpeljavo projekta nove Umetnostne galerije Maribor, čutijo pa »dolžnost in odgovornost, da se ta projekt realizira. In to v doglednem času, torej vsaj do leta 2017, kar pomeni, da je treba nemudoma konkretno pristopiti k pripravi načrtov, dokumentacije in zagotavljanju finančnih sredstev. Glede na sedanjo dinamiko se zdi, da se z najbolj perečim mariborskim kulturnim infrastrukturnim problemom resno ne ukvarja nihče.«
Menijo, da lokacije novogradnje UGM na Lentu in Studencih zaradi nekaterih tehničnih in predvsem finančnih ovir niso več aktualne, edina rešitev je novogradnja oziroma adaptacija objekta na novi lokaciji. Vodstvo UGM zato predlaga stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja. Umestitev UGM v ta objekt ne bi bila samo smiselna, temveč tudi optimalna v več pogledih, so prepričani.
Menijo tudi, da bi bil finančni vložek manjši kot v primeru novogradnje na Lentu ali Studencih, galerija bi pridobila dokaj kakovostne prostore v središču mesta, ne nazadnje bi bil s tem revitaliziran eden osrednjih mariborskih trgov, ki je zdaj skoraj sterilno prazen, predvsem pa nima relevantnih in mestotvornih vsebin.
Na pristojne torej apelirajo, naj čim prej proučijo možnost umestitve galerijskih vsebin v objekt. Na naše zadnje vprašanje, kdo so člani odbora in ali so med njimi tudi arhitekti in umetnostni zgodovinarji, nam je direktorica UGM Breda Kolar Sluga odgovorila kratko in jedrnato: »Odbor, ki je podal izjavo, sestavljajo Mitja Čander, Aleš Novak, Andrej Šmid, Peter Rak, torej ja, tako arhitekti kot umetnostni zgodovinarji in dobri poznavalci kulture.«
