Tiskane izdaje
Italijanski kipar, slikar in grafik švicarskega rodu Alberto Giacometti (1901-1966) velja za eno ključnih osebnosti umetnosti 20. stoletja. S španskim umetnikom Pablom Picassom sta se srečala v Parizu. Umetnika kljub očitnim estetskim in eksistencialnim razlikam druži tudi veliko skupnega. Oba sta bila sinova umetnikov, oba sta imela akademsko izobrazbo, oba sta živela in ustvarjala v Parizu in oba so zanimali stari mojstri, je zapisano na spletni strani muzeja.
Razstava pa v ospredje postavlja tudi druge vidike Giacomettijevega življenja in dela, denimo njegovo obsesijo z izumljanjem novih načinov reprezentacije z reduciranjem tradicionalnih žanrov, kot so portret, tihožitje, človeška figura ali krajina na minimum.
Videti je mogoče slike, skulpture, risbe, grafike, pohištvo in tekstil ter 20 fotografij drugih umetnikov, ki dokumentirajo Giacomettija pri delu. Postavitev je razdeljena v več sklopov: zgodnja dela, prihod v Pariz in prvo srečanje z neakademskimi tokovi, umetnikovo zanimanje za pozni kubizem, njegov odnos do umetnikov, kot sta bila Picasso in Cezanne. Ob Giacomettijevih je razstavljen tudi manjši izbor Picassovih del, ki ilustrirajo povezavo med obema umetnikoma. Razstava bo odprta do 5. februarja prihodnje leto, je še mogoče izvedeti na spletni strani muzeja.
Alberto Giacometti se je rodil v Stampi v švicarskem kantonu Grisons. Oče Giovanni (1868-1933) je bil znan postimpresionistični slikar. Sam je študiral v Ženevi, Rimu in Parizu. Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu, njegove slikovne deformacije pa so že nakazovale poznejši osebni slog. Najbolj je poznan po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nedrealistične metafore, piše STA.
