Reakcija na krvavi pokol

München/Hollywood – Slogan dvajsetih olimpijskih iger leta 1972 v Münchnu je bil “Olimpijske igre miru in veselja.” V tem duhu so igre prvih deset dni tudi res potekale. Nato pa se je vse spremenilo. Zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Še huje, nekaj, na kar ni bil nihče pripravljen.

Črni september za vedno zaznamoval 5. september 1972

Osem mladih Palestincev iz skupine Črni september je münchensko olimpiado spremenilo v morijo, ko so 5. septembra 1972 preplezali ograjo olimpijske vasi, zajeli izraelsko moštvo, dva atleta ubili takoj, devet športnikov, trenerjev in športnih funkcionarjev pa vzeli za talce. V zameno za njihovo izpustitev so zahtevali izpustitev 234 Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih.

Grozljiva dejstva in fotografije krvavega obračuna so obkrožili svet, televizijske postaje so podrobno poročale o pogajanjih. Po 21 urah je bilo tesnobne negotovosti konec, ko je televizijski voditelj mreže ABC Jim McKay sporočil: “Vsi so mrtvi.”

Tajna operacija Božji srd

O dogodkih, ki so sledili münchenskemu atentatu, pa 900 milijonov gledalcev, ki so krvavo dramo po zaslugi televizijske mreže ABC spremljali prek malih zaslonov, večinoma ne ve ničesar. O njih pripoveduje Steven Spielberg v svojem najnovejšem filmu München. V trilerju nam na originalen način predstavi maščevalni pohod izraelskega morilskega komandosa, piše "Der Spiegel".

Izraelska vlada je namreč po krvavem obračunu z njihovimi športniki odobrila tajno operacijo Božji srd, v kateri je izraelska tajna služba Mossad mimo vseh zakonov ubila najmanj 13 ljudi, ki naj bi bili vpleteni v münchensko srhljivko.

Vodja izraelskih maščevalcev je Avner (Eric Bana), ki zaradi tajne misije v Tel Avivu zapusti visoko nosečo ženo. Ob strani mu stojijo štirje izurjeni agenti, s katerimi potuje po Evropi in fanatično išče, najde in likvidira domnevno vpletene Palestince.

Če pomislimo, da je Spielberg večino kadrov posnel v Budimpešti in na Malti, je avtentičnost prirejenih prizorišč osupljiva. Na ulicah Budimpešte je pričaral rimski velemestni promet in gledalcu niti za trenutek ne dovoli podvomiti v to, da prizorišče snemanja ni pravo. Med gledanjem filma imamo občutek, kot bi gledali film iz 70. let, saj so avtentični kostumi, časovno prirejene kulise in cestni promet zelo prepričljivi, pišejo v aktualni izdaji tednika "Der Stern".

Realnost ali fikcija?

Kljub vizualni originalnosti filma pa mnogi dvomijo o avtentičnosti prikazanih zgodovinskih dogodkov. Že na začetku filma nas opozorijo, da je vsebino navdihnila realnost, vse drugo je fikcija. Kritiki Spielbergu očitajo, da njegove površne raziskave zgodovinskega ozadja temeljijo na nejasnih virih, saj naj ne bi nikoli govoril z nobeno izraelsko pričo. Nekateri menijo, da je film ustrežljiv in uravnotežen, drugi pa, da preveč simpatizira z izraelsko oziroma palestinsko stranjo. Če si ga ogledamo skozi umetniška merila, pa je Spielberg posnel senzacionalen triler z izpiljenimi dialogi in pretresljivo fotografijo.

Manifest nasilja

Spielberg občinstva ni še nikoli tako brezobzirno soočil s tako surovim nasiljem. Če je v njegovih preteklih filmih tekla kri, so bili največkrat krivi morski psi, dinozavri in Nezemljani. Če je bila kriva človeška roka, kot v drami o holokavstu Schindlerjev seznam in vojnem filmu Reševanje vojaka Ryana, je prizore nasilja prikazal v črno-beli tehniki ali obledelih barvah ter tako ublažil njihov učinek. V filmu München pa je na veliko in v barvah prikazal, kako krogla prestreli čeljust, kako nož prebode čelo in kako maščevalec s strojnico pokonča domnevnega terorista, pri tem pa kri ubitega na steni pusti sledi, podobne grafitu.
 
Na spletni strani časnika Focus navajajo, da Spielberg med posameznimi likvidacijami morilsko peterico večkrat pokaže med jedjo. Umazanih rok, lepljivih od krvi, sedijo za mizo. Ne glede na to, kolikokrat so si jih umili, le še s težavo jedo. Morjenje jim je priskutilo željo po hrani.
 
Pri skoraj 60 letih je izgubil nedolžnost
 
Ker je v filmu vzeto toliko življenj, nam Spielberg pokaže, kako življenje nastane – s spolnim aktom. S tem prvim ljubezenskim prizorom v svoji režiserski karieri je pri skoraj šestdesetih letih izgubil nedolžnost. Medtem ko se Avner silovito ljubi z ženo, prikazuje fotografije likvidacij izraelskih talcev na letališču v Fürstenfeldbrücku, dokler se seks in nasilje ne zlijeta v skupni vrhunec.
 
Takšne montaže bi se lahko sramoval, pravijo nekateri, vendar je Spielbergov pogum, da je kaj takega brez strahu pokazal, vreden občudovanja. Končni izdelek je surov, nedokončan in nepopoln: majhen korak za 99,9 odstotka režiserjev, a velikanski korak za Spielberga, perfekcionista.
 
Od 26. januarja tudi v slovenskih kinematografih
 
München od konca decembra vrtijo v ameriških kinematografih, v začetku januarja ga je bilo mogoče videti na Delovi projekciji, od 26. januarja pa ga bodo predvajali tudi v slovenskih kinih.