Tiskane izdaje
Po reviziji desetletke festivala progresivna ekipa Mladih levov (zavod Bunker) nadaljuje atraktiven in inventiven koncipiran program, ki se letos naslanja na dve nazorski usmeritvi, in sicer na okoljsko problematiko (akcije recikliranja) ter vključevanje v urbano okolje skozi socialni element (sodelovanje številnih prostovoljcev in občinstva).
Kljub temu da so se Mladi levi vzpostavili kot festival, ki podpira predvsem mlade umetnike, je lanska okrogla miza pokazala, da je v slovenskem prostoru poleg mesta za kaljenje mladih pomanjkanje gostovanj že uveljavljenih umetnikov. Tako je produkcijska ekipa z direktorico festivala Nevenko Koprivšek na čelu sprejela drzno odločitev, da bo festival eno leto posvečen perspektivnim mladim, drugo pa že etabliranim skupinam, kar sta med seboj neizključujoča koncepta. Letošnji festival napoveduje 21 dogodkov s poudarkom na mladih ustvarjalcih, že uvodoma bo nastopil dolgo pričakovani umetnik »kontemplativnega cirkusa« plesalec Mathurin Bolze s predstavo Fenetres, v kateri presega tako svoj rekvizit (trampolin) kakor tudi meje svojega telesa in zakone težnosti. Meje gledališkega medija briše tudi britanska skupina 1927, ki se v projektu Between the devil and the deep blue see spretno giblje med različnimi mediji.
V okviru predelave uporabljenih materialov že potekajo številne akcije. Poleg reciklaže 800 darovanih majic, ki jih bo v letošnje festivalske majčke preoblikovala hišna oblikovalka Tanja Radež in potiskanih vrečk, napovedujejo tudi performativni projekt slovenske umetnice Elene Fajt, ki bo nekaj ljudi oblekla v reciklirane lase (ti se bodo udeležili nekaterih festivalskih dogodkov). Že tretjič bo festival obiskal sodobni cirkusant Camille Boitel, ki bo scenografijo v svoji predstavi L'homme immédiat ustvaril kar na kosovnem odpadu. Na Mladih levih se je v letu 2003 predstavil s L'Homme d'Hus (po biblijski zgodbi Job), zanimiv je zaradi svojega finega francoskega humorja in odnosa do predmetov, ki jih uporablja. Odnos do predmetov je prav tako vzpostavljen v forenzični rekonstrukciji umora prek vsakodnevnih predmetov, v predstavi Miet Warlop Proposition 1: Reanimation. Zanimiv interaktivni koncept utopičnega razreševanja okoljske problematike predstavlja predstava Rose Casado in Mika Brookesa Some things happen all at once, v kateri bo občinstvo s poganjanjem koles in ohlajevalnega sistema preprečilo katastrofo taljenja ledu pod močnimi reflekorji.
Predvidena rdeča nit festivala je bilo gledališče absurda, vendar so oblikovalke programa po ogledih številnih produkcij opazile, da sodobno gledališče obsega interdisciplinarnost podob - vizualne instalacije, animacije, intervencije v javne prostore in dokumentarni film. Preoblikovanje je Nevenka Koprivšek za Delo komentirala: »Čedalje bolj se pozna razmislek skozi podobe, umetniški pristopi se čedalje bolj mešajo. Svet se spreminja in s tem tudi način dela predstav ter tem, ki jih vzpostavljajo. Vendar me zanimajo druge stvari: koliko je teater danes še aktualen, kaj pomeni gledališče posamezniku, kdo hodi v gledališče, kdo ne in zakaj, kdo je udeležen v umetniških procesih ...«
Prav to so smernice, ki vodijo festival med ljudi, v urbano okolje. Tovrsten je projekt Etiquette, britanskih umetnikov Anta Hamptona in Silvia Mercuriali (skupina Rotozaza), poluren eksperiment za dve osebi v Le Petit caféju, kjer bodo udeleženci odigrali vloge, narekovane po avdioslušalkah. V projektu Super night shot skupine Gob Squad se bo ekipa za točno eno uro potopila v urbani utrip Ljubljane, posnela štiri filme ter jih pozneje simultano predvajala. Med angažirane akcije sodi Zbor pritožb Ljubljana, to je prvo gostovanje slovenske različice projekta prostovoljcev, ki svoje pritožbe nad očitnimi nepravilnostmi strnejo v protestno pesem ter pojejo na javnih mestih, in pa projekt Vlada Repnika in Martine Ruhsam Blank_Protest, ki bosta z reciklažo starih protestnih transparentov združila usmeritvi letošnjega festivala.
Od uveljavljenih slovenskih umetnikov Mladi levi letos gostijo še Majo Delak z angažirano plesno predstavo Drage drage, ki duhovito preizprašuje pozicijo plesalcev sodobnega plesa in pozicijo ženske, in desetdnevno plesno delavnico, v kateri bodo udeleženci reciklirali ideje - proces, usmerjen k javni prezentaciji ob sklenitvi festivala - bosta vodila Mala Kline in Max Cuccaro.
Letošnji levi bodo mladi, priložnost za prikaz svojih prvencev imata slovenska plesalka Nina Božič (Art vs. Business) in pa hrvaški umetnik Marko Jastrevski s predstavo Garbage epic. Za prevetritev festivalskega dogajanja bo poskrbela skupina Zoster iz Mostarja s koncertom reaggie glasbe in grenko-sladkimi besedili, v zadnjem delu festivala se bodo slovenskim gledališkim navdušencem predstavili še Silvia Costa z La quiescenza del seme, skupina Berlin z Bonanzo (dokumentarnim filmom o enem najmanjših ameriških mest s sedmimi prebivalci, ki na videz živijo v popolnem sožitju), Philippe Quesne z L'Effet de Serge, gledališčem banalno dramatičnega vsakdanjega življenja in pa tik pred sklenitvijo festivala še slovenskemu občinstvu že poznani slovaški plesalci Les SlovaKs, ki bodo nastopili s predstavo naslovljeno Opening night, kar obeta, da zavod Bunker in z njim tudi Mladi levi že razmišljajo naprej, o novi sezoni, svežih umetniških imenih in novih izzivih.
Iz tiskane izdaje Dela.
