Tiskane izdaje
Ljubljana - Robbov vodnjak, delo italijanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, je po treh letih v prenovljeni podobi spet na ogled javnosti v povezovalnem traktu Narodne galerije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je na današnji predstavitvi dejal, da je s postavitvijo kipa v prostorih Narodne galerije v njej "zaživela enkratnost ustvarjalčevega dela".
"Danes je imeniten dan. Po znanih in ne tako kratkotrajnih polemikah se je naposled zgodilo. Znameniti vodnjak Francesca Robbe je naposled varen pred nevarnostmi, ki so mu grozile na njegovem prvotnem mestu. Zaščiten je pred prometom in umazanim zrakom pa tudi objestneži, ki so žal sposobni poškodovati in uničevati umetnine na javnih mestih," je povedal minister.
"Zdi se mi imenitno, da smo pretentali zob časa, saj smo ga vsaj za določen vek odvrnili od Robbove kamnite stvaritve, obenem pa ta sijajni spomenik kot repliko vrnili, kamor pač sodi. Dobro spravljeni original je zanesljivo jamstvo za pristnost kopije. Izvirnik v Narodni galeriji zdaj lahko učinkuje kot eno izvirnih umetniških del, vrednih te naše zakladnice za starejšo umetnost," je še dodal.
Simoniti je opomnil, da so kip v Narodno galerijo postavili ravno ob 310-letnici rojstva kiparja, brez katerega, tako Simoniti, "baročna Ljubljana ne bi bila to, kar je".
"Prostor, v katerem smo se danes zbrali, je končno osmišljen, saj je bil zgrajen prav z namenom, da se za ogroženo Robbovo umetnino najde pravo zavetje in zagotovi ustrezne razmere," je na današnji predstavitvi restavriranega originala spomenika nacionalne kulturne dediščine dejala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.
Kot je znano, je bil interventni poseg na Robbovem vodnjaku po številnih zapletih v preteklih letih posledica odločbe, ki jo je izdal republiški inšpektorat za kulturno dediščino, da mora lastnik, to je Mestna občina Ljubljana, v sodelovanju z ministrstvom za kulturo izvesti dela, ki bodo zaščitila Robbov vodnjak.
Prvi dostopni arhivski viri govorijo o večjem posegu leta 1931, zadnji interventni poseg na vodnjaku pa se je začel leta 2005. Restavracija kipa je slaba tri leta potekala v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Skupaj s selitvijo v Narodno galerijo je bila ocenjena na dobrih 330.000 evrov. Na Mestnem trgu, kjer je izvirnik stal pred restavracijo, je že od novembra 2006 postavljena njegova kopija.
"Spomenik je nedvomno skozi svojo zgodovino doživel kar nekaj obnov, manjših kozmetičnih popravkov in večjih posegov. Prepričani smo, da je rezultat strokovno tak, kot je mnogo ljudi v procesu reševanja Robbovega vodnjaka vsa ta desetletja upalo in želelo," je presodil vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin.
Robbov vodnjak, znan tudi pod izvirnim imenom Vodnjak treh kranjskih rek - Save, Ljubljanice in Krke, je bil pred Mestno hišo postavljen jeseni 1751 na pobudo ljubljanskega župana Jurija Ambroža Kapusa. Likovno, pa tudi vsebinsko spodbudo je Robbu verjetno predstavljal Berninijev Vodnjak štirih rek na trgu Navona v Rimu.
