Za Zoranom Predinom je 50 let življenja, 30 let glasbenega ustvarjanja, kar bo praznoval z izdajo nove plošče Pod srečno zvezdo (Dallas Records) in biografsko knjigo Zgodba iz prve roke, ki jo je napisal Tadej Golob ter knjigo z zbranimi besedili Poljub, ki riše ustnice, obe sta izšli pri Študentski založbi. Pravi praznik pa bo kar trojni koncert Jubilejni tris za zaljubljene v ljubljanskem Cankarjevem domu, in sicer rockovski 8. februarja, etno 10. februarja in swingovski 14. februarja.
Gipsy swing je svetovno populariziral vrhunski kitarist, sicer francoski Sint, Django Rainhartd. Zoran Predin pa se je v to glasbeno zvrst zaljubil po ovinku, in sicer ko je jo prvič slišal skupino Vaya Con Dios in njihovo uspešnico Nah Neh Nah. Takrat je zaslišal nekaj, kar ga je pritegnilo. Ima zelo rad šansone, ampak so ponavadi zaviti v kakšno počasno in dolgočasno glasbeno spremljavo. V gipsy swingu se pa da peti dobra besedila in poskrbeti, da zaradi poskočnega ritma občinstvo ne zaspi. Ker se občajno pri gipsy swingu ne poje so zaradi tega njegove nove pesmi na albumu Pod srečno zvezdo nekaj posebnega.
Zoran Predin pravi, da je rojen pod srečno zvezdo: »Ko sem dopolnil 50 let se počutim, da sem na vrhu hriba. Če pogledam nazaj vidim izvir, če pogledam naprej, vidim kako se moja reka izliva v morje.« Ker ima možnost, da živi od dela, ki ga ima rad, je prepričan, da je rojen pod srečno zvezdo. Ustvaril si je razmere, da uresničuje tiste stvari za katere misli, da jih je treba zapeti, povedati in zaigrati.
Začel je s pripravami na proslavo 30-letnice svojega ustarjanja. Januarja bo retrospektivna razstava njegovih plakatov v ljubljanskem Cankarjevem domu, februarja pa trije koncerti, ki bodo njegovo kariero odslikali na poseben način. Vsak koncert bo imel svoj program, ki ga bo letos prvih objavil v naprej in vsak bo čisto drugačen. V goste bo povabil večino tistih, s katerimi je delal teh 30 let. Obljublja veliko praznovanje, ki bo naporno tako za občinstvo, kot za izvajalce.
Zoran Predin pravi, da obstaja neko jedro njegovega občinstva, sorodne duše, ki se rade odzovejo izzivom in mu zato sledijo v njegove pogoste stilske spremembe. »Meni se zdi naporno in dolgočasno početi vedno eno in isto. Po Lačnem Franzu sem iskal drugačne glasbene izraze, od etna do gipsy swinga.« Po duši je sicer zaprisežen rocker, vendar bo sedaj nekaj časa ustvarjal v gipsy swingu in z njim skušal osvojiti cel svet.