Še ena legenda rocka

V Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma bo v četrtek, 2. marca, ob 20.15 prvič v Sloveniji nastopil John Cale, ki je najširšemu delu glasbenega občinstva gotovo znan kot član znanega glasbenega kolektiva The Velvet Underground, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja omrežil navdušence nad avantgardno in psihedelično rock glasbo.

A Cale ni samo nekdanji basist, pianist, violist, avtor in soustanovitelj Velvetov, s katerimi je med letoma 1965 in 1968 izdal plošči The Velvet Underground and Nico in White Light/White Heat ter nato zaradi kreativnih nesoglasij leta 1968 zapustil skupino. Je glasbenik, ki igra kopico inštrumentov, skladatelj in producent številnih plošč. Na koncertu bo predstavil svoj dvaindvajseti solo album z naslovom Black Acetate (EMI, Dallas), nastopil pa bo skupaj s spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Dustin Boyer (kitara, spremljevalni glas), Joseph Karnes (bas, klaviature, spremljevalni glas) in Michael Moore (bobni, spremljevalni glas).

Glasbenik iz Walesa bo teden dni po ljubljanskem nastopu dopolnih 64 let. Po triletnem glasbenem izobraževanju na Goldsmith kolidžu v Londonu (1960 – 1963) je dobil štipendijo Leonarda Bernsteina in se napotil v svetovljanski New York, ki mu je kasneje, tudi z Velvet Underground, spremenil življenje. V tistem mladostnem času je bil pod močnim vplivom avantgardnih skladateljev Johna Cagea, s katerim je odigral celo 18 urni klavirski maraton in je še vedno eden najbolj pogosto omenjanih dogodkov njegove kariere, in La Montejem Youngom, s katerim je sodeloval v skupini The Teater Of Eternal Music. Le-ta se je v različnih pojavnih in kadrovskih različicah ukvarjala s klasičnim minimalizmom in avantgardo ter je v veliki meri prispevala k zvočni in avtorski podlagi Caleovega ustvarjanja, ki se je kmalu zatem nadaljevalo v Velvet Underground.

Eden od pečatov Caleove kariere je gotovo tudi tisto iz obdobja punka, ko je na enem od svojih zelo glasnih nastopih sicer že mrtvemu piščancu na odru odrezal glavo in s tem dejanjem povzročil razkol celo v svoji takratni skupini. Takoj po nastopu ga je zapustil bobnar. Skratka, gre za glasbenika z bogatim in nadvse raznolikim ustvarjalnim in pojavnim opusom.

Na novi plošči, na katri je 13 pesmi John Cale ohranja smernice, ki so se razvile iz, kot je še sredi devetdesetih dejal v nekem intervjuju za revijo Rolling Stone, navdušenja nad takrat zelo popularnim Beckom in njegovo generacijo ter produkcijo, ki je bila posledica razvoja programske in snemalne opreme ProTools, ter se materializirale na prejšnji plošči HoboSapiens iz leta 2003. Giblje se med preprosto in minimalistično, mračnjaško pop melodičnostjo in eksperimentiranjem z zvokom ter vključevanjem sodobnih popularnih glasbenih žanrov.