Še pomnite... maturantje?

Ljubljana - Deset let po tistem, ko je bila prvič izpeljana sodobna eksterna matura, bodo opoldne v Slovenskem šolskem muzeju odprli razstavo z naslovom Matura X avtorice Marjetke Balkovec Debevec. Razstava želi predstaviti temeljne značilnosti razvoja in delovanja mature v samostojni državi in ob novonastali zakonodaji. Odprtja razstave se bo predvidoma udeležil minister za šolstvo in šport Milan Zver.

Od veselja do solz

Marjetka Balkovec Debevec svojo razstavno zgodbo začne v letu 1850, ko so na gimnazijah v Ljubljani, Celovcu in Gorici izpeljali prve mature. Osrednji del pa je namenjen pogledu na desetletni razvoj splošne mature na Slovenskem. Razstava tako prikazuje osnovni razvoj zakonodaje na tem področju vse do sprejema zakona o maturi leta 2003 ter organe, ki bdijo nad maturo, kot je Državni izpitni center.

Spoznati je mogoče maturantske izlete, maturantske plese, slovo od šole in profesorjev ter maturantsko parado plesa - novost, ki je sestavni del maturitetnih dogajanj od leta 2001. Avtorica pa je, kot je zapisala k razstavi, na obravnavano temo usmerila tudi bolj oseben pogled. Matura namreč s sabo prinaša skrbi, strah, stisko, neprespane noči, solze. Postane tudi del družinskega življenja; ponekod jo sprejmejo bolj umirjeno, drugje je vznemirjenje večje.

Od leta 1849 dalje

Matura na Slovenskem je neločljivo povezana z razvojem gimnazij in s prehodom na univerzitetni študij. Njen začetek izhaja iz šolske reforme leta 1849, ki je v takratni Avstriji med drugim uvedla maturitetni izpit kot končni gimnazijski izpit. Matura je doživljala spremembe, tudi nasprotovanja, a se je ohranjala do leta 1960, ko jo je nadomestil zaključni izpit.

"Zaključni izpit" je sicer ostajal bolj formalni izraz zakonodaje, saj so dijaki o "maturi" govorili še vse do srede osemdesetih let, ko je bil zaključni izpit v obdobju usmerjenega izobraževanja ukinjen. Matura je bila na novo uvedena v začetku devetdesetih let. Odločitev o ponovni uvedbi sega v leto 1989, ko je novela zakona o usmerjenem izobraževanju položila zakonsko podlago mature.

Tudi razjasnitev novih pojmov

Po enakem sistemu kot splošna matura deluje od leta 2002 tudi poklicna matura. Bistvena razlika med obema je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe - višješolske, visokošolske in univerzitetne, medtem ko poklicna matura omogoča vpis le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne programe, je ob razstavi zapisala avtorica.

Ob desetletnici mature je Slovenski šolski muzej izdal tudi zbornik. Kot je v njem zapisal minister Zver, je v tem času splošno maturo opravilo 82.863 maturantk in maturantov. Na prvih petih maturah v letih od 1995 do 1999 pa je število vseh že doseglo število tistih, ki so maturirali v več kot stoletnem obdobju od leta 1850 do leta 1959, se pravi od začetka mature do njene ukinitve.