Tiskane izdaje
Brežice – »Tu detektor za kovino še glasneje piska, kot je nad prejšnjim grobom z ostanki voza keltskega bojevnika,« je bil včeraj na arheološkem najdišču navdušen eden od arheologov. Pogled je usmeril na že odkrite železne obroče koles keltskega vozu. Ta je v tem delu Evrope izredno redka najdba, pred dnevi odkrit pa je že tretji na grobišču v Brežicah.
Keltsko najdišče na lokaciji novega brežiškega doma upokojencev je tako po velikosti kot bogastvu eno pomembnejših v tem delu Evrope, pravi vodja izkopavanja Slobodan Olić: »Prvi voz so arheologi na tej lokaciji odkrili leta 1982, drugega pred leti med gradnjo ceste do gradbišča HE Brežice. Pred tem v Sloveniji podobnih najdb ni bilo. Voz v grobu, ki smo ga proučevali zadnje tri dni, je že tretji odkrit na tej lokaciji.«
Arheološki ostanki iz obdobja med tretjim in prvim stoletjem pred našim štetjem, ki so bili ob našem obisku vidni v deloma izkopani jami, niso spominjali na bojni voz. Najbolj dominanten in ohranjen kos je bil pokrov nadstandardno velike posode s hrano, ki so jo Kelti pokojniku podarili ob njegovem odhodu v onostranstvo. Za drugo posodo, ki je bila v bistveno slabšem stanju, so bili meč, sulice in nož. Ostanki voza, železni obroči kolesa, so upognjeni v snop ležali na desnem robu jame.
»Kelti so pokojnega skupaj z njegovim premoženjem zažgali. Večina voza je bila iz lesa, ki je zgorel, ostanke obročev pa so pred pokopom stisnili skupaj,« razlaga Olić. »Ta grob je zelo bogat, očitno je imel pokojnik v skupnosti pomemben položaj. Nad predmeti, ki so vidni, je bila tudi bronasta posoda, povsem unikatne in nam iz tega obdobja neznane oblike.«
Kje so Kelti živeli?
Olićeva ekipa je na lokaciji, kjer bo pred oskrbovanimi stanovanji za starostnike zraslo novo parkirišče, odkrila od osem do deset grobov. Ker vseh še niso raziskali, jih morda – kot v grobu, za katerega detektor kovine napoveduje morda še četrti keltski voz – čakajo nova dodatna presenečenja. »Glede na velikost območja, kjer so arheologi v preteklih desetletjih odkrili več kot sto grobov, smo pričakovali, da se bo na tej lokaciji grobišče končalo. A ni tako,« pravi Olić.
Kaj vse se še skriva pod neraziskanim površjem, ostaja neznanka. Dosedanje raziskave keltskega grobišča v Brežicah namreč niso del obširnejše arheološke raziskave, temveč le parcialna izkopavanja ob gradbenih posegih različnih investitorjev. Tudi zato velikost grobišča in lokacija naselbine Keltov ostajata neznani.
»Glede na odkrite grobove menimo, da je bila nekje v bližini pomembnejša naselbina. A njenih sledov še nismo odkrili, niti takšnih malenkosti ne, kot so, recimo, razbitine posod,« razlaga arheolog. »V mestnem središču Brežic smo ob sodišču in gradu našli ostanke iz še starejšega obdobja, iz srednje bronaste dobe, sledov keltske naselbine pa ne. Kelti so bivali tudi na bližnjem Čatežu ob Savi, sledi smo našli tudi na Gorjancih na Svetem Vidu. A obe bližnji lokaciji sta predaleč, da bi Kelti svoje umrle pokopavali na grobišču v Brežicah.«
Brežiška vrata
Podobno, kot ostajajo neraziskani domovi Keltov, ni znano niti, zakaj so se pripadniki ljudstva, ki so med svojimi pohodi prišli vse do Grčije, naselili na območju Brežic. Ena bolj verjetnih teorij je vezana na naravne danosti oziroma na možnost obvladovanja strateško pomembnega prehoda skozi brežiška vrata.
Ožina med brežičkom, kjer je brežiški grad, in Gorjanci je namreč že tisočletja del pomembne poti med Balkanom in osrednjo Evropo. Sava in Krka sta naravni prometni žili, skozi brežiška vrata pa so cesto s podobno traso, kot jo ima današnja avtocesta, zgradili že Rimljani. Ti so s tem povezali Siscio (Sisek) z Nevioudunumom, današnjim Drnovim, od tam pa sta dve poti, kot danes, vodili proti Emoni in Celeii oziroma Ljubljani in Celju.
»Skozi brežiško ožino sta tekli dve reki. Območje v celoti morda ni bilo prehodno, saj je bilo verjetno poplavljeno in močvirnato, kar je omogočalo obvladovanje transporta,« razmišlja Olić.
Vsekakor so Kelti pred prihodom Rimljanov močno spremenili način življenja na območju današnje Slovenije. Njihova orožje in oblačila so postala prevladujoča moda tistega časa, pravi arheolog. Kako pomembno vlogo pa je na njihovem zemljevidu igralo občutneje naseljeno območje današnjih Brežic, bodo morda odkrile prihodnje raziskave.
