Sedemnajsta Rožančeva nagrada Ifigeniji Simonović

Letošnjo nagrado za najboljše esejistično delo, poimenovano po pisatelju Marjanu Rožancu, je žirija pod vodstvom Edvarda Kovača namenila Ifigeniji Simonović za delo Konci in kraji.

Objavljeno
25. september 2009 10.38
 Igor Bratož
Igor Bratož
Letošnjo nagrado za najboljše esejistično delo, poimenovano po pisatelju Marjanu Rožancu, enemu najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja, ki jo podeljujejo od leta 1993, je žirija pod vodstvom Edvarda Kovača včeraj zvečer v ljubljanskem džezovskem klubu Gajo namenila Ifigeniji Simonović za delo Konci in kraji.

Žirija, ki jo je vodil Edvard Kovač (predsednik), v njej pa so odločali še Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Manca Košir in Ivo Svetina, je v utemeljitvi poudarila, da zbirka Ifigenije Simonović Konci in kraji 1993-2008 (Mladinska Knjiga) razkriva, da bi le malokateri slovenski avtor ali avtorica »zmogel svoje mesto sredi sveta opisati tako neusmiljeno, kruto, pretresljivo, kot je to storila Ifigenija Simonović v svojih Koncih in krajih, in sicer, da se počuti, kot da je kurjač na prekooceanki: 'Premog mečem v peč. Delam. Kolikor morem dobro. Včasih stopim na krov, zadiham, se spet vrnem v trup'.«

Razglasitev letošnjega nagrajenca je sledila literarnemu večeru, na katerem je bilo mogoče prisluhniti odlomkom iz petih nominiranih knjig, poleg nagrajenčeve še delom Mitje Čandra, Gorazda Kocijančiča, Jaroslava Skrušnyja in pokojnega Vlada Šava. Nagrado sta najprej podeljevala založba Mihelač in časnik Dnevnik, od leta 1998 pa Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga ustanovili založbi Nova revija in Mihelač. Podelitev letošnje nagrade bo v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah. Doslej so Rožančevo nagrado dobili Drago Jančar (trikrat), Jože Snoj, Tomo Virk, Matevž Kos, Aleš Berger, Milan Dekleva, Edvard Kovač, Iztok Geister, Vinko Möderndorfer, Vinko Ošlak, Gorazd Kocjančič, Aleksander Zorn, Igor Zabel, Aleš Šteger in - lani - Dušan Jovanović.

Iz petkovega Dela.