Sherlock za 21. stoletje

Po kultni nadaljevanki Dogodivščine Sherlocka Holmesa (Adventures of Sherlock Holmes), ki jo je v osemdesetih predvajala produkcijska hiša Granada z Jeremyjem Brettom v glavni vlogi, se zdi katera koli nova adaptacija angleške detektivske ikone od začetka spodletela. Za mnoge je bil namreč prav Brett ­ultimativno utelešenje glavnega lika pisatelja Arthurja Conana Doyla, torej kontroverznega in misterioznega detektivskega genija, ­znanega po uporabi dedukcije in logike pri reševanju zagonetnih in včasih tudi srhljivih primerov.

Zato ni čudno, da je BBC-jeva napoved, da pripravlja novega Sherlocka, zbudila veliko pričakovanj in da je serija, ko so jo začeli predvajati, naletela na velik odziv tako med gledalci kot med kritiki. Pohvalno je, da je slovenska nacionalka to vročo angleško robo precej hitro pripeljala tudi pred naše občinstvo –
prav zato bi jo bilo, mimogrede, smiselno predvajati v zgodnejšem terminu.

In kako je nova verzija slavnega detektiva uspela? Primerjanju z legendarno serijo sta se ustvarjalca (Mark Gatiss in Steven Moffat) elegantno izognila tako, da sta slavnega detektiva prestavila v današnji čas, v 21. stoletje. Sodeč po prvem delu, jima je ta časovni preskok precej dobro uspel. V prvi vrsti gre pohvaliti glavna igralca: Sherlocka je upodobil Benedict Cumberbatch, ki z bledikasto poltjo, sloko postavo, visokimi ličnicami in z nekaj danyjevske drže dobro poustvari stare detektivske metode v digitaliziranem svetu. Sodobni Sherlock ne kadi, ampak uporablja nikotinske obliže. Je prav tako odmaknjen, genialen, nekoliko nepriljuden, kot je bil, le da se zdaj prevaža s taksiji, uporablja vse sodobne digitalne pripomočke, kot so mobitel, ­računalniki in podobno.

Prav tako je odličen Martin ­Freeman v vlogi Johna Watsona. 
V sodobni različici se je pravkar vrnil iz Afganistana in išče sostanovalca.­ Sherlock Holmes se z načinom življenja izkaže kot ravno pravšnji za bivanje z vojnim ­veteranom.

V prvi epizodi spremljamo, kako prek primera Študija v rožnatem – gre za zmes več Conanovih zgodb –
Holmes in Watson postaneta detektivski tandem in prijatelja. Zgodba o serijskih samomorih, orkestriranih od veleuma in Holmesovega sovražnika Moriartyja, se niti ne zdi bistvena. Ključni so dinamika, tempo, premišljena gradnja zgodbe in razmerja med glavnima junakoma, duhoviti intermezzi, ki jih podpira tudi dinamična režija, denimo, z vključevanjem elementov digitalnega (na primer sms-sporočil) 
v sliko.

V poplavi serij s forenzičnimi detektivi novi Sherlock prinaša nekaj klasičnega užitka v zagonetkah, predvsem pa v miselnem postopku ekscentričnega detektiva. Dokazuje, da se šarm ali esprit stare detektivke čisto dobro rima z duhom tega časa. Ali drugače, prav v sodobnem okviru izstopita Sherlockov raziskovalni duh in duhovitost (klasične)­ detektivke.